Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

1. junija pred 740 leti (1283) je nemški kralj Rudolf Prvi Habsburški v Rheinfeldnu pri Kölnu izdal listino o podelitvi vojvodin Avstrije in Štajerske ter Slovenske marke sinu Albrehtu Prvemu, ki je bil njegov najstarejši sin iz zakona z Gertrudo Ano Hohenberško in je bil leta 1298 izvoljen za nemškega kralja. To dejanje označuje začetek habsburške oblasti na sedanjem slovenskem ozemlju. Njihova oblast se je postopno širila ter obdržala 635 let – vse do leta 1918.

Pred 160 leti (1863) so slovesno odprli obdravsko progo, 120 kilometrov dolgo železniško povezavo Celovca z Mariborom po dolini Drave prek Dravograda. Vlak je pripeljal v Celovec točno opoldne, slovesnost pa je zmotilo močno neurje s točo. Progo so začeli graditi julija 1857. Celovški podjetniki so se namreč potegovali za to, da bi glavna prometnica Dunaj - Trst vodila skozi Celovec. Tako so koroške železarne dobile pomembno povezavo  s tržišči, obdravska proga pa je spodbudila gospodarski razvoj  Koroške, ter krajev v mežiški in dravski dolini.

Arhitekt Jaroslav Černigoj je leta 1929 diplomiral pri prof. Jožetu Plčeniku. *Posnetek V začetku tridesetih let 20. stoletja sta z Aleksandrom Devom v Mariboru ustanovila projektivni biro, katerega delo pomeni temelje sodobne mariborske arhitekture. Njune realizacije, zlasti Hranilnica dravske banovine, zgrajena na začetku tridesetih let, kažejo odmik od Plečnikovih izhodišč v smeri funkcionalizma, hkrati pa ohranjajo pretehtano kompozicijo in skrbno oblikovanje detajlov. Leta 1935 se je Černigoj zaposlil pri mestnem gradbenem uradu in pozneje izdelal regulacijski načrt Maribora ter več projektov za ureditev nekaterih mestnih ambientov. Med njimi tudi nekdanjo Mestno in meščansko šolo, ki je bila zgrajena leta 1936. Po vojni je sodeloval pri obnovi Maribora in pripravil nov regulacijski načrt. Kot arhitekt republiškega Zavoda za spomeniško varstvo je po letu 1957 obnavljal mariborsko stolno cerkev, baziliko na Ptujski gori ter Rimsko nekropolo  v Šempetru v Savinjski dolini. Ukvarjal se je tudi z grafičnim oblikovbanjem. Jaroslav Černigoj se je rodil leta 1905 v Bovcu.

Skladatelj in zborovodja  Radovan Gobec je po šolanju na učiteljišču v Mariboru na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat. *Posnetek  Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega Akademskega pevskega zbora. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov.  Kot pedagog je opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na pedagoški akademiji v Ljubljani. Skladatelj in zborovodja  Radovan Gobec se je rodil leta 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici.