Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

 Dramatična društva so bila organizirane skupine ljubiteljev gledališča in igranja v slovenskem jeziku ter so postala temelji poznejših narodnih in poklicnih gledališč. Prvo je bilo ustanovljeno leta 1866 v Ljubljani. Namen društva je bil položiti temelj narodnemu gledališču. Izdajalo je Slovensko Talijo, zbirko dramatičnih iger. V Mariboru pa so Dramatično društvo ustanovili 14. avgusta 1909. Povezalo je dotedanja ločena slovenska gledališka prizadevanja, posebno Bralnega in pevskega društva ter Slovenske čitalnice. Prostore je imelo v Narodnem domu, sezidanem natanko desetletje prej, od prve predstave pa do začetka prve svetovne vojne so pripravili kar 56 uprizoritev. *Posnetek  Je o razmerju med nemško in slovensko gledališko ustvarjalnostjo v tedanjem Mariboru razmišljal literarni zgodovinar dr. Bruno Hartman. Velik pomen so imela tudi gostovanja društva v Celju, Slovenski Bistrici, na Ptuju in še posebno v Celovcu, mariborski oder pa je gostil ljubljanske in celjske gledališčnike.

Biolog in muzealec Gvidon Sajovic je leta 1906 na filozofski fakulteti na Dunaju promoviral iz naravoslovja in nato poučeval na srednjih šolah v Novem mestu in Ljubljani. Hkrati je v Deželnem muzeju v Ljubljani opravljal tudi neplačano delo v prirodopisnem oddelku. Zavzemal se je za modernejšo predstavitev zbirk po ekoloških načelih. Sourejal je tudi muzejski časopis »Carniolia« in leta 1919 uredil prirodoslovni del »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo«. Objavil je približno osemdeset strokovnih in poljudnih člankov, večinoma v muzejski periodiki. Gvidon Sajovic se je rodil pred 140 leti (1883) v Kranju.

Prevajalka Gitica Jakopin je diplomirala iz germanistike in romanistike. Njen prevajalski opus je zelo obsežen, saj je iz srbohrvaščine, ruščine, francoščine, nemščine in angleščine prevedla več kot 70 knjig. Prevajala je dela Dostojevskega, Rabelaisa, Londona, Agathe Christie, Handkeja in drugih, poleg tega je prevedla več kot sto filmov, dram in nadaljevank. *Posnetek  Pisala je tudi prozo za otroke. Za svoj ne samo obsežen, ampak tudi kakovosten opus je bila leta 1985 nagrajena z najvišjim prevajalskim priznanjem Sovretovo nagrado. Prevajalka Gitica Jakopin se je rodila leta 1928 v Leskôvcu pri Krškem.  

V noči na 15. avgust 1931 je bila Ljubljana priključena na javno električno omrežje. Tedaj so na tamkajšnjem kolodvoru zasvetile prve žarnice, napajane  z električno energijo, ki je po novem prenosnem 60 kV daljnovodu Velenje-Podlog-Črnuče prispela iz termoelektrarne Velenje v Šaleški dolini. Daljnovod Velenje–Črnuče je povezal dotlej nepovezano kranjsko in štajersko električno omrežje.