Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Državni zakonik v slovenščini
Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika
Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih«
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pravnik in jezikoslovec Matej Cigale je s svojimi deli in številnimi strokovnimi članki postavil temelje slovenski pravni terminologiji in strokovnemu jeziku na splošno. Po opravljeni gimnaziji v Gorici je v Ljubljani študiral teologijo, na Dunaju pa je diplomiral iz prava. Postal je sodni pripravnik v Gorici, leta 1848 je v Celovcu opravil izpit za sodnika in kmalu potem izstopil iz državne službe. Postal je urednik prvega slovenskega političnega časopisa Slovenija, ki je julija 1848 začel izhajati v Ljubljani. Kot urednik je zastopal politični program Zedinjene Slovenije in se zavzemal za enakopravnost slovenščine v avstrijski monarhiji. V začetku leta 1850 je bil na priporočilo Franca Miklošiča uradno imenovan za slovenskega urednika in prevajalca državnega zakonika. V tem obdobju je bilo prvič v zgodovini omogočeno tako obsežno in sistematično prevajanje državne zakonodaje v slovenščino. To je spodbudilo razvoj slovenskega pravnega izrazoslovja. S svojim prevajalskim delom je postavil temelje moderni slovenski pravni terminologiji in tako tudi nakazal smer razvoja za terminologije drugih strok. Leta 1854 je prevzel tudi uredništvo nemško-slovenskega slovarja; ta je izšel leta 1860. Po škofu Alojziju Wolfu, ki je izdajo sofinanciral, se imenuje tudi Wolfov slovar. Pravnik in jezikoslovec Matej Cigale se je rodil leta 1819 v Dolenjih Loméh pri Črnem Vrhu nad Idrijo.
Operno pevko Milo Kogej sta odlikovala izrazit dar odrskega nastopanja in odlično razvita pevska tehnika. Študirala je na šoli Glasbene matice v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. *Kogej Kasneje je bila trideset let solistka ljubljanske opere. Ustvarila je obsežen repertoar približno 150-ih vlog in z njim pripomogla k umetniškemu vzponu ljubljanskega opernega gledališča med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Operna pevka Mila Kogej se je rodila pred 120-imi leti (1903) v Idriji.
Viktor Repanšek je veljal za vodilnega slovenskega strokovnjaka za vzgojo novih sort krompirja. Leta 1938 je diplomiral na kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu in se zaposlil na novi kmetijski šoli v Poljčah. Po vojni je bil najprej referent za propagando pri ministrstvu za kmetijstvo, nato pa se je leta 1947 pri tedanjem Kmetijskem znanstvenem zavodu Slovenije posvetil vzgoji novih sort krompirja. Na Češkem je opravil specializacijo iz selekcije in pridelovanja krompirja ter se izpopolnjeval še na Poljskem, Nizozemskem in v Avstriji. Središče njegovega selekcijskega dela je bilo posestvo Češenik pri Domžalah. S sodelavci so zbrali vrsto različnih sort krompirja iz različnih držav in jih leta 1949 začeli križati. Že čez osem let je zvezni komisiji za potrjevanje sort v Beogradu predstavil 13 perspektivnih križancev, leta 1962 pa je komisija za potrjevanje posevkov in semenskega blaga Ljudske republike Slovenije na predlog Viktorja Repanška potrdila osem novih sort krompirjevih križancev z imeni »igor«, »jubilej«, »viktorija«, »karmin«, »vesna«, »dobrin«, »matjaž« in »cvetnik«. Viktor Repanšek, ki je izdal več kot 70 strokovnih del in bil med drugim član evropskega združenja za raziskovanje krompirja, se je rodil pred 110 leti (1913) v Kamniku.
Pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar France Pibernik je na ljubljanski univerzi diplomiral iz slovenskega jezika in književnosti. Pozneje je najprej poučeval na nižji gimnaziji v Dobrovem v Brdih, nato pa do upokojitve na gimnaziji v Kranju. Prvo izmed sedmih pesniških zbirk Bregovi ulice je izdal leta 1960. V poeziji se je najprej navezoval na novo romantiko, pozneje pa se je usmeril k modernizmu. Napisal, uredil in izdal je več kot osemdeset knjig s pesniškega, literarnopublicističnega in literarnozgodovinskega področja. Središče njegove ustvarjalne pozornosti pa je bila književnost slovenskih literarnih ustvarjalcev iz protirevolucionarnega tabora in zdomstva, ki je bila v domovini zaradi političnih in ideoloških razlogov zamolčana. Tako je napisal monografijo Slovenski dunajski krog 1941‒1945, uredil antologijo Jutro pozabljenih, poskrbel za izdajo izbranih pesmi Franceta Balantiča, Ivana Hribovška in Franceta Kunstlja, pripravil pa je tudi monografiji o Edvardu Kocbeku in Alojzu Rebuli ter knjigo intervjujev z Zorkom Simčičem. Pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar France Pibernik se je rodil leta 1928 v Suhadolah pri Komendi.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Državni zakonik v slovenščini
Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika
Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih«
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pravnik in jezikoslovec Matej Cigale je s svojimi deli in številnimi strokovnimi članki postavil temelje slovenski pravni terminologiji in strokovnemu jeziku na splošno. Po opravljeni gimnaziji v Gorici je v Ljubljani študiral teologijo, na Dunaju pa je diplomiral iz prava. Postal je sodni pripravnik v Gorici, leta 1848 je v Celovcu opravil izpit za sodnika in kmalu potem izstopil iz državne službe. Postal je urednik prvega slovenskega političnega časopisa Slovenija, ki je julija 1848 začel izhajati v Ljubljani. Kot urednik je zastopal politični program Zedinjene Slovenije in se zavzemal za enakopravnost slovenščine v avstrijski monarhiji. V začetku leta 1850 je bil na priporočilo Franca Miklošiča uradno imenovan za slovenskega urednika in prevajalca državnega zakonika. V tem obdobju je bilo prvič v zgodovini omogočeno tako obsežno in sistematično prevajanje državne zakonodaje v slovenščino. To je spodbudilo razvoj slovenskega pravnega izrazoslovja. S svojim prevajalskim delom je postavil temelje moderni slovenski pravni terminologiji in tako tudi nakazal smer razvoja za terminologije drugih strok. Leta 1854 je prevzel tudi uredništvo nemško-slovenskega slovarja; ta je izšel leta 1860. Po škofu Alojziju Wolfu, ki je izdajo sofinanciral, se imenuje tudi Wolfov slovar. Pravnik in jezikoslovec Matej Cigale se je rodil leta 1819 v Dolenjih Loméh pri Črnem Vrhu nad Idrijo.
Operno pevko Milo Kogej sta odlikovala izrazit dar odrskega nastopanja in odlično razvita pevska tehnika. Študirala je na šoli Glasbene matice v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. *Kogej Kasneje je bila trideset let solistka ljubljanske opere. Ustvarila je obsežen repertoar približno 150-ih vlog in z njim pripomogla k umetniškemu vzponu ljubljanskega opernega gledališča med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Operna pevka Mila Kogej se je rodila pred 120-imi leti (1903) v Idriji.
Viktor Repanšek je veljal za vodilnega slovenskega strokovnjaka za vzgojo novih sort krompirja. Leta 1938 je diplomiral na kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu in se zaposlil na novi kmetijski šoli v Poljčah. Po vojni je bil najprej referent za propagando pri ministrstvu za kmetijstvo, nato pa se je leta 1947 pri tedanjem Kmetijskem znanstvenem zavodu Slovenije posvetil vzgoji novih sort krompirja. Na Češkem je opravil specializacijo iz selekcije in pridelovanja krompirja ter se izpopolnjeval še na Poljskem, Nizozemskem in v Avstriji. Središče njegovega selekcijskega dela je bilo posestvo Češenik pri Domžalah. S sodelavci so zbrali vrsto različnih sort krompirja iz različnih držav in jih leta 1949 začeli križati. Že čez osem let je zvezni komisiji za potrjevanje sort v Beogradu predstavil 13 perspektivnih križancev, leta 1962 pa je komisija za potrjevanje posevkov in semenskega blaga Ljudske republike Slovenije na predlog Viktorja Repanška potrdila osem novih sort krompirjevih križancev z imeni »igor«, »jubilej«, »viktorija«, »karmin«, »vesna«, »dobrin«, »matjaž« in »cvetnik«. Viktor Repanšek, ki je izdal več kot 70 strokovnih del in bil med drugim član evropskega združenja za raziskovanje krompirja, se je rodil pred 110 leti (1913) v Kamniku.
Pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar France Pibernik je na ljubljanski univerzi diplomiral iz slovenskega jezika in književnosti. Pozneje je najprej poučeval na nižji gimnaziji v Dobrovem v Brdih, nato pa do upokojitve na gimnaziji v Kranju. Prvo izmed sedmih pesniških zbirk Bregovi ulice je izdal leta 1960. V poeziji se je najprej navezoval na novo romantiko, pozneje pa se je usmeril k modernizmu. Napisal, uredil in izdal je več kot osemdeset knjig s pesniškega, literarnopublicističnega in literarnozgodovinskega področja. Središče njegove ustvarjalne pozornosti pa je bila književnost slovenskih literarnih ustvarjalcev iz protirevolucionarnega tabora in zdomstva, ki je bila v domovini zaradi političnih in ideoloških razlogov zamolčana. Tako je napisal monografijo Slovenski dunajski krog 1941‒1945, uredil antologijo Jutro pozabljenih, poskrbel za izdajo izbranih pesmi Franceta Balantiča, Ivana Hribovška in Franceta Kunstlja, pripravil pa je tudi monografiji o Edvardu Kocbeku in Alojzu Rebuli ter knjigo intervjujev z Zorkom Simčičem. Pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar France Pibernik se je rodil leta 1928 v Suhadolah pri Komendi.
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov