Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju
Povesti o razkroju patriarhalnega življenja
Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Glasbenik in skladatelj Franc Kimovec je v Rimu doktoriral iz bogoslovja in nato na dunajski akademiji študiral glasbo in gledališko umetnost. Končal je tudi študij orglanja, cerkvenega petja in zborovodstva. Kot glasbeni učitelj je veljal za največjega strokovnjaka za gregorijanski koral. V svojih skladbah – napisal jih je več kot petsto – se je opiral predvsem na ljudsko melodiko in gregorijanski koral, pomembne pa so njegove latinske maše in maše s slovenskim besedilom. Tako je ostal v spominu predvsem kot skladatelj, ki je znal svoje cerkvene in liturgične skladbe približati slovenskemu ljudskemu občutju. Taka je tudi pesem Zgodnja Danica - pesem mornarjev. Slišali bomo odlomek v izvedbi Lovskega pevskega zbora Medvode, dirigent Janez Čadež *Posnetek Napisal je tudi vrsto člankov o zvonovih in bil uradni kolavdator zvonov v ljubljanski škofiji. Med drugim je uglasbil tudi pesem »Ti si Peter – Skala«, ki velja za eno najbolj mogočnih slovenskih cerkvenih skladb, namenjena pa je bila za Evharistični kongres leta 1935 v Ljubljani. Glasbenik in skladatelj Franc Kimovec se je rodil leta 1878 v Glinjah pri Cerkljah na Gorenjskem.
Leta 1902 se je v Trnovem pri Ilirski Bistrici rodil Milan Prosen, poznejši generalštabni častnik vojske Kraljevine Jugoslavije. Po vojaškem šolanju v Beogradu je nadaljeval izobraževanje na francoski vojaški akademiji v Parizu. Pozneje je bil predavatelj vojaške taktike na Vojaški akademiji v Beogradu.
Leta 1940 je postal jugoslovanski vojaški ataše na veleposlaništvu v Ankari. Po okupaciji je kot pribočnik pospremil kraljico Marijo, soprogo umorjenega jugoslovanskega kralja Aleksandra v London. Pozneje je polkovnik Prosen deloval kot kraljevi pooblaščenec v Egiptu, kjer je v taborišču v Agani pri Kairu sodeloval pri novačenju slovenskih in hrvaških vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov, v jugoslovansko kraljevo vojsko. Najdemo ga med ustanovitelji prvega gardnega bataljona Vojske Kraljevine Jugoslavije v izgnanstvu, ki je deloval na Bližnjem vzhodu. Na posebni slovesnosti je tej enoti vročil kraljevo bojno zastavo. Po vojni je Milan Prosen ostal v Londonu in opravljal naloge pribočnika kraljice Marije Karađorđević vse do njene smrti leta 1961.
Pripovednik, pesnik, dramatik in publicist Lojze Zupanc je najprej prirejal belokranjske pravljice, pozneje pa je pisal prozo in dramska besedila predvsem za mladino. V povestih in romanih je opisoval kmečko življenje in razkroj patriarhalnega življenja na vasi med krizo ter pisal o gladovnih stavkah v rudnikih. V grotesknih novelah o življenju v ljubljanskih predmestjih je opisoval lumpenproletarske karikature – podobe materialne in moralne bede. Po vojni je pisal povesti iz kmečkega življenja, se posvečal zbiranju in prirejanju narodopisnega gradiva ter napisal tudi spomine o svojem bivanju v kočevskih zaporih med narodnoosvobodilnim bojem. Lojze Zupanc se je rodil leta 1906 v Ljubljani.
Gradbenik in geomehanik Lujo Šuklje je bil sprva zaposlen na hidrotehniškem oddelku banske uprave v Ljubljani, po doktoratu pa je tri desetletja predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter po univerzah v Evropi in na Kitajskem. Sodeloval je pri obnovi in graditvi velikih objektov v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji ter izdelal številne ekspertize in projekte z geotehničnimi vprašanji pri dolinskih pregradah, melioracijskih kanalih in nasipih, plazovih, pristaniških objektih, mostovih in stavbah. Leta 1979 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Lujo Šuklje se je rodil leta 1910 v Jelsi na otoku Hvar.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju
Povesti o razkroju patriarhalnega življenja
Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Glasbenik in skladatelj Franc Kimovec je v Rimu doktoriral iz bogoslovja in nato na dunajski akademiji študiral glasbo in gledališko umetnost. Končal je tudi študij orglanja, cerkvenega petja in zborovodstva. Kot glasbeni učitelj je veljal za največjega strokovnjaka za gregorijanski koral. V svojih skladbah – napisal jih je več kot petsto – se je opiral predvsem na ljudsko melodiko in gregorijanski koral, pomembne pa so njegove latinske maše in maše s slovenskim besedilom. Tako je ostal v spominu predvsem kot skladatelj, ki je znal svoje cerkvene in liturgične skladbe približati slovenskemu ljudskemu občutju. Taka je tudi pesem Zgodnja Danica - pesem mornarjev. Slišali bomo odlomek v izvedbi Lovskega pevskega zbora Medvode, dirigent Janez Čadež *Posnetek Napisal je tudi vrsto člankov o zvonovih in bil uradni kolavdator zvonov v ljubljanski škofiji. Med drugim je uglasbil tudi pesem »Ti si Peter – Skala«, ki velja za eno najbolj mogočnih slovenskih cerkvenih skladb, namenjena pa je bila za Evharistični kongres leta 1935 v Ljubljani. Glasbenik in skladatelj Franc Kimovec se je rodil leta 1878 v Glinjah pri Cerkljah na Gorenjskem.
Leta 1902 se je v Trnovem pri Ilirski Bistrici rodil Milan Prosen, poznejši generalštabni častnik vojske Kraljevine Jugoslavije. Po vojaškem šolanju v Beogradu je nadaljeval izobraževanje na francoski vojaški akademiji v Parizu. Pozneje je bil predavatelj vojaške taktike na Vojaški akademiji v Beogradu.
Leta 1940 je postal jugoslovanski vojaški ataše na veleposlaništvu v Ankari. Po okupaciji je kot pribočnik pospremil kraljico Marijo, soprogo umorjenega jugoslovanskega kralja Aleksandra v London. Pozneje je polkovnik Prosen deloval kot kraljevi pooblaščenec v Egiptu, kjer je v taborišču v Agani pri Kairu sodeloval pri novačenju slovenskih in hrvaških vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov, v jugoslovansko kraljevo vojsko. Najdemo ga med ustanovitelji prvega gardnega bataljona Vojske Kraljevine Jugoslavije v izgnanstvu, ki je deloval na Bližnjem vzhodu. Na posebni slovesnosti je tej enoti vročil kraljevo bojno zastavo. Po vojni je Milan Prosen ostal v Londonu in opravljal naloge pribočnika kraljice Marije Karađorđević vse do njene smrti leta 1961.
Pripovednik, pesnik, dramatik in publicist Lojze Zupanc je najprej prirejal belokranjske pravljice, pozneje pa je pisal prozo in dramska besedila predvsem za mladino. V povestih in romanih je opisoval kmečko življenje in razkroj patriarhalnega življenja na vasi med krizo ter pisal o gladovnih stavkah v rudnikih. V grotesknih novelah o življenju v ljubljanskih predmestjih je opisoval lumpenproletarske karikature – podobe materialne in moralne bede. Po vojni je pisal povesti iz kmečkega življenja, se posvečal zbiranju in prirejanju narodopisnega gradiva ter napisal tudi spomine o svojem bivanju v kočevskih zaporih med narodnoosvobodilnim bojem. Lojze Zupanc se je rodil leta 1906 v Ljubljani.
Gradbenik in geomehanik Lujo Šuklje je bil sprva zaposlen na hidrotehniškem oddelku banske uprave v Ljubljani, po doktoratu pa je tri desetletja predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter po univerzah v Evropi in na Kitajskem. Sodeloval je pri obnovi in graditvi velikih objektov v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji ter izdelal številne ekspertize in projekte z geotehničnimi vprašanji pri dolinskih pregradah, melioracijskih kanalih in nasipih, plazovih, pristaniških objektih, mostovih in stavbah. Leta 1979 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Lujo Šuklje se je rodil leta 1910 v Jelsi na otoku Hvar.
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov