Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec
Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij
Operna pevka in pedagoginja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof in nabožni pisec Matevž Ravnikar se je šolal na ljubljanskem liceju in po študiju bogoslovja postal profesor dogmatike, vodja ljubljanskega semenišča in nedeljski pridigar. V obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je bil kancler ljubljanske Centralne šole ter predavatelj filozofije in svetopisemskih besedil. S podporo Žige Zoisa in Jerneja Kopitarja je leta 1815 predlagal ustanovitev katedre za slovenski jezik v okviru bogoslovja na ljubljanskem liceju. Cesar Franc I. je predlog sprejel in na Ravnikarjevo priporočilo leta 1817 za prvega profesorja slovenščine v Ljubljani imenoval njegovega učenca Franca Metelka. Leta 1830 je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa; v svoji škofiji je še posebno skrbel za poglobitev verskega življenja in utrjevanje položaja slovenskega jezika. Z oporoko je ustanovil šest dijaških ustanov ter sklad za bogoslovne in ljudske knjige. Njegovo slovstveno delo mu je zaradi posebne jezikovne skrbnosti in pravilnosti prineslo naziv "očeta" oziroma reformatorja slovenske proze. Pisal in prevajal je predvsem nabožne knjige, najpomembnejša dela škofa Matevža Ravnikarja pa so "Sveta maša inu keršansku premišluvanje za usak dan", "Perpomočik Boga prav spoznati inu častiti" ter "Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi". Matevž Ravnikar, jezikoslovec in prvi škof združene tržaško-koprske škofije se je rodil leta 1776 na Vačah.
Strokovnjak za raziskavo materiala Mirko Roš je iz gradbeništva diplomiral leta 1906 v Hannovru. Nekaj pozneje je tam postal univerzitetni asistent in nadzorni inženir gradbene inšpekcije, hkrati pa je bil tudi svetnik v nemški in švicarski industriji. Pred 100 leti (1923) je začel predavati na tehniški visoki šoli v Zürichu, naslednje leto pa je postal tam tudi ravnatelj državnega Zavoda za raziskavo materiala; obe funkciji je opravljal več kot četrt stoletja. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev in potem glavni tajnik Mednarodne zveze za mostove in strukturalni inženiring. Z inovativnimi raziskavami trdnosti lesenih, kamnitih, betonskih, železobetonskih in jeklenih konstrukcij si je pridobil mednarodni ugled, med prvimi pa je obravnaval tudi vprašanje trajnosti in utrujenosti materiala. Nekaj let po koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri organizaciji Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, leta 1952 pa ga je tehniška visoka šola v Ljubljani promovirala za častnega doktorja. Mirko Roš se je rodil na današnji dan leta 1879 v Zagrebu.
Operna in koncertna pevka Zora Ropas je v sezonah od 1920 do 1926 v ljubljanski Operi pela osrednje altovske in mezzosopranske vloge, po vrnitvi z dveletne koncertne turneje po Združenih državah Amerike pa se je posvetila predvsem pedagoškemu delu. Kot pedagoginja je pred 70 leti (1953) na glasbeni šoli v Kopru organizirala tudi oddelek za solopetje. Operna pevka Zora Ropas se je rodila pred 130 leti (1893) v Novem mestu.
Leta 1941 so nacistične okupacijske sile obkolile in nato požgale vas Rašíca nad Ljubljano. Požig je bil povračilen ukrep za partizanski napad na nemški avtomobil in usmrtitev šestih potnikov v njem. To je bil prvi medvojni požig kake slovenske vasi med drugo svetovno vojno. Prebivalce Rašíce so nacisti izgnali na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Leta 1958 so ob robu vasi odkrili spomenik, posvečen tragičnemu dogodku. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec
Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij
Operna pevka in pedagoginja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof in nabožni pisec Matevž Ravnikar se je šolal na ljubljanskem liceju in po študiju bogoslovja postal profesor dogmatike, vodja ljubljanskega semenišča in nedeljski pridigar. V obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je bil kancler ljubljanske Centralne šole ter predavatelj filozofije in svetopisemskih besedil. S podporo Žige Zoisa in Jerneja Kopitarja je leta 1815 predlagal ustanovitev katedre za slovenski jezik v okviru bogoslovja na ljubljanskem liceju. Cesar Franc I. je predlog sprejel in na Ravnikarjevo priporočilo leta 1817 za prvega profesorja slovenščine v Ljubljani imenoval njegovega učenca Franca Metelka. Leta 1830 je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa; v svoji škofiji je še posebno skrbel za poglobitev verskega življenja in utrjevanje položaja slovenskega jezika. Z oporoko je ustanovil šest dijaških ustanov ter sklad za bogoslovne in ljudske knjige. Njegovo slovstveno delo mu je zaradi posebne jezikovne skrbnosti in pravilnosti prineslo naziv "očeta" oziroma reformatorja slovenske proze. Pisal in prevajal je predvsem nabožne knjige, najpomembnejša dela škofa Matevža Ravnikarja pa so "Sveta maša inu keršansku premišluvanje za usak dan", "Perpomočik Boga prav spoznati inu častiti" ter "Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi". Matevž Ravnikar, jezikoslovec in prvi škof združene tržaško-koprske škofije se je rodil leta 1776 na Vačah.
Strokovnjak za raziskavo materiala Mirko Roš je iz gradbeništva diplomiral leta 1906 v Hannovru. Nekaj pozneje je tam postal univerzitetni asistent in nadzorni inženir gradbene inšpekcije, hkrati pa je bil tudi svetnik v nemški in švicarski industriji. Pred 100 leti (1923) je začel predavati na tehniški visoki šoli v Zürichu, naslednje leto pa je postal tam tudi ravnatelj državnega Zavoda za raziskavo materiala; obe funkciji je opravljal več kot četrt stoletja. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev in potem glavni tajnik Mednarodne zveze za mostove in strukturalni inženiring. Z inovativnimi raziskavami trdnosti lesenih, kamnitih, betonskih, železobetonskih in jeklenih konstrukcij si je pridobil mednarodni ugled, med prvimi pa je obravnaval tudi vprašanje trajnosti in utrujenosti materiala. Nekaj let po koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri organizaciji Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, leta 1952 pa ga je tehniška visoka šola v Ljubljani promovirala za častnega doktorja. Mirko Roš se je rodil na današnji dan leta 1879 v Zagrebu.
Operna in koncertna pevka Zora Ropas je v sezonah od 1920 do 1926 v ljubljanski Operi pela osrednje altovske in mezzosopranske vloge, po vrnitvi z dveletne koncertne turneje po Združenih državah Amerike pa se je posvetila predvsem pedagoškemu delu. Kot pedagoginja je pred 70 leti (1953) na glasbeni šoli v Kopru organizirala tudi oddelek za solopetje. Operna pevka Zora Ropas se je rodila pred 130 leti (1893) v Novem mestu.
Leta 1941 so nacistične okupacijske sile obkolile in nato požgale vas Rašíca nad Ljubljano. Požig je bil povračilen ukrep za partizanski napad na nemški avtomobil in usmrtitev šestih potnikov v njem. To je bil prvi medvojni požig kake slovenske vasi med drugo svetovno vojno. Prebivalce Rašíce so nacisti izgnali na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Leta 1958 so ob robu vasi odkrili spomenik, posvečen tragičnemu dogodku. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer.
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov