Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec
Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij
Operna pevka in pedagoginja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof in nabožni pisec Matevž Ravnikar se je šolal na ljubljanskem liceju in po študiju bogoslovja postal profesor dogmatike, vodja ljubljanskega semenišča in nedeljski pridigar. V obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je bil kancler ljubljanske Centralne šole ter predavatelj filozofije in svetopisemskih besedil. S podporo Žige Zoisa in Jerneja Kopitarja je leta 1815 predlagal ustanovitev katedre za slovenski jezik v okviru bogoslovja na ljubljanskem liceju. Cesar Franc I. je predlog sprejel in na Ravnikarjevo priporočilo leta 1817 za prvega profesorja slovenščine v Ljubljani imenoval njegovega učenca Franca Metelka. Leta 1830 je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa; v svoji škofiji je še posebno skrbel za poglobitev verskega življenja in utrjevanje položaja slovenskega jezika. Z oporoko je ustanovil šest dijaških ustanov ter sklad za bogoslovne in ljudske knjige. Njegovo slovstveno delo mu je zaradi posebne jezikovne skrbnosti in pravilnosti prineslo naziv "očeta" oziroma reformatorja slovenske proze. Pisal in prevajal je predvsem nabožne knjige, najpomembnejša dela škofa Matevža Ravnikarja pa so "Sveta maša inu keršansku premišluvanje za usak dan", "Perpomočik Boga prav spoznati inu častiti" ter "Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi". Matevž Ravnikar, jezikoslovec in prvi škof združene tržaško-koprske škofije se je rodil leta 1776 na Vačah.
Strokovnjak za raziskavo materiala Mirko Roš je iz gradbeništva diplomiral leta 1906 v Hannovru. Nekaj pozneje je tam postal univerzitetni asistent in nadzorni inženir gradbene inšpekcije, hkrati pa je bil tudi svetnik v nemški in švicarski industriji. Pred 100 leti (1923) je začel predavati na tehniški visoki šoli v Zürichu, naslednje leto pa je postal tam tudi ravnatelj državnega Zavoda za raziskavo materiala; obe funkciji je opravljal več kot četrt stoletja. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev in potem glavni tajnik Mednarodne zveze za mostove in strukturalni inženiring. Z inovativnimi raziskavami trdnosti lesenih, kamnitih, betonskih, železobetonskih in jeklenih konstrukcij si je pridobil mednarodni ugled, med prvimi pa je obravnaval tudi vprašanje trajnosti in utrujenosti materiala. Nekaj let po koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri organizaciji Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, leta 1952 pa ga je tehniška visoka šola v Ljubljani promovirala za častnega doktorja. Mirko Roš se je rodil na današnji dan leta 1879 v Zagrebu.
Operna in koncertna pevka Zora Ropas je v sezonah od 1920 do 1926 v ljubljanski Operi pela osrednje altovske in mezzosopranske vloge, po vrnitvi z dveletne koncertne turneje po Združenih državah Amerike pa se je posvetila predvsem pedagoškemu delu. Kot pedagoginja je pred 70 leti (1953) na glasbeni šoli v Kopru organizirala tudi oddelek za solopetje. Operna pevka Zora Ropas se je rodila pred 130 leti (1893) v Novem mestu.
Leta 1941 so nacistične okupacijske sile obkolile in nato požgale vas Rašíca nad Ljubljano. Požig je bil povračilen ukrep za partizanski napad na nemški avtomobil in usmrtitev šestih potnikov v njem. To je bil prvi medvojni požig kake slovenske vasi med drugo svetovno vojno. Prebivalce Rašíce so nacisti izgnali na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Leta 1958 so ob robu vasi odkrili spomenik, posvečen tragičnemu dogodku. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec
Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij
Operna pevka in pedagoginja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof in nabožni pisec Matevž Ravnikar se je šolal na ljubljanskem liceju in po študiju bogoslovja postal profesor dogmatike, vodja ljubljanskega semenišča in nedeljski pridigar. V obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je bil kancler ljubljanske Centralne šole ter predavatelj filozofije in svetopisemskih besedil. S podporo Žige Zoisa in Jerneja Kopitarja je leta 1815 predlagal ustanovitev katedre za slovenski jezik v okviru bogoslovja na ljubljanskem liceju. Cesar Franc I. je predlog sprejel in na Ravnikarjevo priporočilo leta 1817 za prvega profesorja slovenščine v Ljubljani imenoval njegovega učenca Franca Metelka. Leta 1830 je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa; v svoji škofiji je še posebno skrbel za poglobitev verskega življenja in utrjevanje položaja slovenskega jezika. Z oporoko je ustanovil šest dijaških ustanov ter sklad za bogoslovne in ljudske knjige. Njegovo slovstveno delo mu je zaradi posebne jezikovne skrbnosti in pravilnosti prineslo naziv "očeta" oziroma reformatorja slovenske proze. Pisal in prevajal je predvsem nabožne knjige, najpomembnejša dela škofa Matevža Ravnikarja pa so "Sveta maša inu keršansku premišluvanje za usak dan", "Perpomočik Boga prav spoznati inu častiti" ter "Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi". Matevž Ravnikar, jezikoslovec in prvi škof združene tržaško-koprske škofije se je rodil leta 1776 na Vačah.
Strokovnjak za raziskavo materiala Mirko Roš je iz gradbeništva diplomiral leta 1906 v Hannovru. Nekaj pozneje je tam postal univerzitetni asistent in nadzorni inženir gradbene inšpekcije, hkrati pa je bil tudi svetnik v nemški in švicarski industriji. Pred 100 leti (1923) je začel predavati na tehniški visoki šoli v Zürichu, naslednje leto pa je postal tam tudi ravnatelj državnega Zavoda za raziskavo materiala; obe funkciji je opravljal več kot četrt stoletja. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev in potem glavni tajnik Mednarodne zveze za mostove in strukturalni inženiring. Z inovativnimi raziskavami trdnosti lesenih, kamnitih, betonskih, železobetonskih in jeklenih konstrukcij si je pridobil mednarodni ugled, med prvimi pa je obravnaval tudi vprašanje trajnosti in utrujenosti materiala. Nekaj let po koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri organizaciji Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, leta 1952 pa ga je tehniška visoka šola v Ljubljani promovirala za častnega doktorja. Mirko Roš se je rodil na današnji dan leta 1879 v Zagrebu.
Operna in koncertna pevka Zora Ropas je v sezonah od 1920 do 1926 v ljubljanski Operi pela osrednje altovske in mezzosopranske vloge, po vrnitvi z dveletne koncertne turneje po Združenih državah Amerike pa se je posvetila predvsem pedagoškemu delu. Kot pedagoginja je pred 70 leti (1953) na glasbeni šoli v Kopru organizirala tudi oddelek za solopetje. Operna pevka Zora Ropas se je rodila pred 130 leti (1893) v Novem mestu.
Leta 1941 so nacistične okupacijske sile obkolile in nato požgale vas Rašíca nad Ljubljano. Požig je bil povračilen ukrep za partizanski napad na nemški avtomobil in usmrtitev šestih potnikov v njem. To je bil prvi medvojni požig kake slovenske vasi med drugo svetovno vojno. Prebivalce Rašíce so nacisti izgnali na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Leta 1958 so ob robu vasi odkrili spomenik, posvečen tragičnemu dogodku. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer.
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Neveljaven email naslov