Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec
Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij
Operna pevka in pedagoginja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof in nabožni pisec Matevž Ravnikar se je šolal na ljubljanskem liceju in po študiju bogoslovja postal profesor dogmatike, vodja ljubljanskega semenišča in nedeljski pridigar. V obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je bil kancler ljubljanske Centralne šole ter predavatelj filozofije in svetopisemskih besedil. S podporo Žige Zoisa in Jerneja Kopitarja je leta 1815 predlagal ustanovitev katedre za slovenski jezik v okviru bogoslovja na ljubljanskem liceju. Cesar Franc I. je predlog sprejel in na Ravnikarjevo priporočilo leta 1817 za prvega profesorja slovenščine v Ljubljani imenoval njegovega učenca Franca Metelka. Leta 1830 je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa; v svoji škofiji je še posebno skrbel za poglobitev verskega življenja in utrjevanje položaja slovenskega jezika. Z oporoko je ustanovil šest dijaških ustanov ter sklad za bogoslovne in ljudske knjige. Njegovo slovstveno delo mu je zaradi posebne jezikovne skrbnosti in pravilnosti prineslo naziv "očeta" oziroma reformatorja slovenske proze. Pisal in prevajal je predvsem nabožne knjige, najpomembnejša dela škofa Matevža Ravnikarja pa so "Sveta maša inu keršansku premišluvanje za usak dan", "Perpomočik Boga prav spoznati inu častiti" ter "Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi". Matevž Ravnikar, jezikoslovec in prvi škof združene tržaško-koprske škofije se je rodil leta 1776 na Vačah.
Strokovnjak za raziskavo materiala Mirko Roš je iz gradbeništva diplomiral leta 1906 v Hannovru. Nekaj pozneje je tam postal univerzitetni asistent in nadzorni inženir gradbene inšpekcije, hkrati pa je bil tudi svetnik v nemški in švicarski industriji. Pred 100 leti (1923) je začel predavati na tehniški visoki šoli v Zürichu, naslednje leto pa je postal tam tudi ravnatelj državnega Zavoda za raziskavo materiala; obe funkciji je opravljal več kot četrt stoletja. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev in potem glavni tajnik Mednarodne zveze za mostove in strukturalni inženiring. Z inovativnimi raziskavami trdnosti lesenih, kamnitih, betonskih, železobetonskih in jeklenih konstrukcij si je pridobil mednarodni ugled, med prvimi pa je obravnaval tudi vprašanje trajnosti in utrujenosti materiala. Nekaj let po koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri organizaciji Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, leta 1952 pa ga je tehniška visoka šola v Ljubljani promovirala za častnega doktorja. Mirko Roš se je rodil na današnji dan leta 1879 v Zagrebu.
Operna in koncertna pevka Zora Ropas je v sezonah od 1920 do 1926 v ljubljanski Operi pela osrednje altovske in mezzosopranske vloge, po vrnitvi z dveletne koncertne turneje po Združenih državah Amerike pa se je posvetila predvsem pedagoškemu delu. Kot pedagoginja je pred 70 leti (1953) na glasbeni šoli v Kopru organizirala tudi oddelek za solopetje. Operna pevka Zora Ropas se je rodila pred 130 leti (1893) v Novem mestu.
Leta 1941 so nacistične okupacijske sile obkolile in nato požgale vas Rašíca nad Ljubljano. Požig je bil povračilen ukrep za partizanski napad na nemški avtomobil in usmrtitev šestih potnikov v njem. To je bil prvi medvojni požig kake slovenske vasi med drugo svetovno vojno. Prebivalce Rašíce so nacisti izgnali na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Leta 1958 so ob robu vasi odkrili spomenik, posvečen tragičnemu dogodku. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec
Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij
Operna pevka in pedagoginja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof in nabožni pisec Matevž Ravnikar se je šolal na ljubljanskem liceju in po študiju bogoslovja postal profesor dogmatike, vodja ljubljanskega semenišča in nedeljski pridigar. V obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je bil kancler ljubljanske Centralne šole ter predavatelj filozofije in svetopisemskih besedil. S podporo Žige Zoisa in Jerneja Kopitarja je leta 1815 predlagal ustanovitev katedre za slovenski jezik v okviru bogoslovja na ljubljanskem liceju. Cesar Franc I. je predlog sprejel in na Ravnikarjevo priporočilo leta 1817 za prvega profesorja slovenščine v Ljubljani imenoval njegovega učenca Franca Metelka. Leta 1830 je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa; v svoji škofiji je še posebno skrbel za poglobitev verskega življenja in utrjevanje položaja slovenskega jezika. Z oporoko je ustanovil šest dijaških ustanov ter sklad za bogoslovne in ljudske knjige. Njegovo slovstveno delo mu je zaradi posebne jezikovne skrbnosti in pravilnosti prineslo naziv "očeta" oziroma reformatorja slovenske proze. Pisal in prevajal je predvsem nabožne knjige, najpomembnejša dela škofa Matevža Ravnikarja pa so "Sveta maša inu keršansku premišluvanje za usak dan", "Perpomočik Boga prav spoznati inu častiti" ter "Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi". Matevž Ravnikar, jezikoslovec in prvi škof združene tržaško-koprske škofije se je rodil leta 1776 na Vačah.
Strokovnjak za raziskavo materiala Mirko Roš je iz gradbeništva diplomiral leta 1906 v Hannovru. Nekaj pozneje je tam postal univerzitetni asistent in nadzorni inženir gradbene inšpekcije, hkrati pa je bil tudi svetnik v nemški in švicarski industriji. Pred 100 leti (1923) je začel predavati na tehniški visoki šoli v Zürichu, naslednje leto pa je postal tam tudi ravnatelj državnega Zavoda za raziskavo materiala; obe funkciji je opravljal več kot četrt stoletja. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev in potem glavni tajnik Mednarodne zveze za mostove in strukturalni inženiring. Z inovativnimi raziskavami trdnosti lesenih, kamnitih, betonskih, železobetonskih in jeklenih konstrukcij si je pridobil mednarodni ugled, med prvimi pa je obravnaval tudi vprašanje trajnosti in utrujenosti materiala. Nekaj let po koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri organizaciji Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, leta 1952 pa ga je tehniška visoka šola v Ljubljani promovirala za častnega doktorja. Mirko Roš se je rodil na današnji dan leta 1879 v Zagrebu.
Operna in koncertna pevka Zora Ropas je v sezonah od 1920 do 1926 v ljubljanski Operi pela osrednje altovske in mezzosopranske vloge, po vrnitvi z dveletne koncertne turneje po Združenih državah Amerike pa se je posvetila predvsem pedagoškemu delu. Kot pedagoginja je pred 70 leti (1953) na glasbeni šoli v Kopru organizirala tudi oddelek za solopetje. Operna pevka Zora Ropas se je rodila pred 130 leti (1893) v Novem mestu.
Leta 1941 so nacistične okupacijske sile obkolile in nato požgale vas Rašíca nad Ljubljano. Požig je bil povračilen ukrep za partizanski napad na nemški avtomobil in usmrtitev šestih potnikov v njem. To je bil prvi medvojni požig kake slovenske vasi med drugo svetovno vojno. Prebivalce Rašíce so nacisti izgnali na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Leta 1958 so ob robu vasi odkrili spomenik, posvečen tragičnemu dogodku. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer.
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov