Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec
Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij
Operna pevka in pedagoginja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof in nabožni pisec Matevž Ravnikar se je šolal na ljubljanskem liceju in po študiju bogoslovja postal profesor dogmatike, vodja ljubljanskega semenišča in nedeljski pridigar. V obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je bil kancler ljubljanske Centralne šole ter predavatelj filozofije in svetopisemskih besedil. S podporo Žige Zoisa in Jerneja Kopitarja je leta 1815 predlagal ustanovitev katedre za slovenski jezik v okviru bogoslovja na ljubljanskem liceju. Cesar Franc I. je predlog sprejel in na Ravnikarjevo priporočilo leta 1817 za prvega profesorja slovenščine v Ljubljani imenoval njegovega učenca Franca Metelka. Leta 1830 je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa; v svoji škofiji je še posebno skrbel za poglobitev verskega življenja in utrjevanje položaja slovenskega jezika. Z oporoko je ustanovil šest dijaških ustanov ter sklad za bogoslovne in ljudske knjige. Njegovo slovstveno delo mu je zaradi posebne jezikovne skrbnosti in pravilnosti prineslo naziv "očeta" oziroma reformatorja slovenske proze. Pisal in prevajal je predvsem nabožne knjige, najpomembnejša dela škofa Matevža Ravnikarja pa so "Sveta maša inu keršansku premišluvanje za usak dan", "Perpomočik Boga prav spoznati inu častiti" ter "Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi". Matevž Ravnikar, jezikoslovec in prvi škof združene tržaško-koprske škofije se je rodil leta 1776 na Vačah.
Strokovnjak za raziskavo materiala Mirko Roš je iz gradbeništva diplomiral leta 1906 v Hannovru. Nekaj pozneje je tam postal univerzitetni asistent in nadzorni inženir gradbene inšpekcije, hkrati pa je bil tudi svetnik v nemški in švicarski industriji. Pred 100 leti (1923) je začel predavati na tehniški visoki šoli v Zürichu, naslednje leto pa je postal tam tudi ravnatelj državnega Zavoda za raziskavo materiala; obe funkciji je opravljal več kot četrt stoletja. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev in potem glavni tajnik Mednarodne zveze za mostove in strukturalni inženiring. Z inovativnimi raziskavami trdnosti lesenih, kamnitih, betonskih, železobetonskih in jeklenih konstrukcij si je pridobil mednarodni ugled, med prvimi pa je obravnaval tudi vprašanje trajnosti in utrujenosti materiala. Nekaj let po koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri organizaciji Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, leta 1952 pa ga je tehniška visoka šola v Ljubljani promovirala za častnega doktorja. Mirko Roš se je rodil na današnji dan leta 1879 v Zagrebu.
Operna in koncertna pevka Zora Ropas je v sezonah od 1920 do 1926 v ljubljanski Operi pela osrednje altovske in mezzosopranske vloge, po vrnitvi z dveletne koncertne turneje po Združenih državah Amerike pa se je posvetila predvsem pedagoškemu delu. Kot pedagoginja je pred 70 leti (1953) na glasbeni šoli v Kopru organizirala tudi oddelek za solopetje. Operna pevka Zora Ropas se je rodila pred 130 leti (1893) v Novem mestu.
Leta 1941 so nacistične okupacijske sile obkolile in nato požgale vas Rašíca nad Ljubljano. Požig je bil povračilen ukrep za partizanski napad na nemški avtomobil in usmrtitev šestih potnikov v njem. To je bil prvi medvojni požig kake slovenske vasi med drugo svetovno vojno. Prebivalce Rašíce so nacisti izgnali na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Leta 1958 so ob robu vasi odkrili spomenik, posvečen tragičnemu dogodku. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec
Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij
Operna pevka in pedagoginja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof in nabožni pisec Matevž Ravnikar se je šolal na ljubljanskem liceju in po študiju bogoslovja postal profesor dogmatike, vodja ljubljanskega semenišča in nedeljski pridigar. V obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je bil kancler ljubljanske Centralne šole ter predavatelj filozofije in svetopisemskih besedil. S podporo Žige Zoisa in Jerneja Kopitarja je leta 1815 predlagal ustanovitev katedre za slovenski jezik v okviru bogoslovja na ljubljanskem liceju. Cesar Franc I. je predlog sprejel in na Ravnikarjevo priporočilo leta 1817 za prvega profesorja slovenščine v Ljubljani imenoval njegovega učenca Franca Metelka. Leta 1830 je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa; v svoji škofiji je še posebno skrbel za poglobitev verskega življenja in utrjevanje položaja slovenskega jezika. Z oporoko je ustanovil šest dijaških ustanov ter sklad za bogoslovne in ljudske knjige. Njegovo slovstveno delo mu je zaradi posebne jezikovne skrbnosti in pravilnosti prineslo naziv "očeta" oziroma reformatorja slovenske proze. Pisal in prevajal je predvsem nabožne knjige, najpomembnejša dela škofa Matevža Ravnikarja pa so "Sveta maša inu keršansku premišluvanje za usak dan", "Perpomočik Boga prav spoznati inu častiti" ter "Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi". Matevž Ravnikar, jezikoslovec in prvi škof združene tržaško-koprske škofije se je rodil leta 1776 na Vačah.
Strokovnjak za raziskavo materiala Mirko Roš je iz gradbeništva diplomiral leta 1906 v Hannovru. Nekaj pozneje je tam postal univerzitetni asistent in nadzorni inženir gradbene inšpekcije, hkrati pa je bil tudi svetnik v nemški in švicarski industriji. Pred 100 leti (1923) je začel predavati na tehniški visoki šoli v Zürichu, naslednje leto pa je postal tam tudi ravnatelj državnega Zavoda za raziskavo materiala; obe funkciji je opravljal več kot četrt stoletja. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev in potem glavni tajnik Mednarodne zveze za mostove in strukturalni inženiring. Z inovativnimi raziskavami trdnosti lesenih, kamnitih, betonskih, železobetonskih in jeklenih konstrukcij si je pridobil mednarodni ugled, med prvimi pa je obravnaval tudi vprašanje trajnosti in utrujenosti materiala. Nekaj let po koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri organizaciji Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, leta 1952 pa ga je tehniška visoka šola v Ljubljani promovirala za častnega doktorja. Mirko Roš se je rodil na današnji dan leta 1879 v Zagrebu.
Operna in koncertna pevka Zora Ropas je v sezonah od 1920 do 1926 v ljubljanski Operi pela osrednje altovske in mezzosopranske vloge, po vrnitvi z dveletne koncertne turneje po Združenih državah Amerike pa se je posvetila predvsem pedagoškemu delu. Kot pedagoginja je pred 70 leti (1953) na glasbeni šoli v Kopru organizirala tudi oddelek za solopetje. Operna pevka Zora Ropas se je rodila pred 130 leti (1893) v Novem mestu.
Leta 1941 so nacistične okupacijske sile obkolile in nato požgale vas Rašíca nad Ljubljano. Požig je bil povračilen ukrep za partizanski napad na nemški avtomobil in usmrtitev šestih potnikov v njem. To je bil prvi medvojni požig kake slovenske vasi med drugo svetovno vojno. Prebivalce Rašíce so nacisti izgnali na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Leta 1958 so ob robu vasi odkrili spomenik, posvečen tragičnemu dogodku. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer.
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov