Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Telovadno društvo »Južni sokol«
Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine
Radijski in Avsenikov pevec
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo telovadno društvo Sokol je bilo ustanovljeno v Pragi leta 1862, že naslednje leto pa so sokolsko organizacijo ustanovili tudi v Ljubljani. Slovenski telovadci so društvo poimenovali Južni Sokol ter s pozdravno brzojavko navezali stike s praškimi – severnimi - brati ter sprejeli sklep, da bo obleka z izjemo klobuka enaka kakor pri Čehih. Ker je oblast društvo leta 1867 prepovedala, so ga leto pozneje obnovili in preimenovali v Ljubljanski Sokol. Sokolci, kot so se sami imenovali, so si poleg telovadne obleke izbrali še zastavo ali prapor in si uredili telovadišče. Telovadili so dvakrat na teden. Pisatelj Fran Levstik je iz nemščine prevedel “Nauk o telovadbi” v dveh delih in v uvodu zapisal, da se je “telovadje vzljubilo po vsej slovenskej domovini, vendar do zdaj nismo imeli telovadske knjige v maternem jeziku”. Telovadno društvo “Južni Sokol”, ki je predstavljalo uresničitev slovenskega narodnega preroda je bilo ustanovljeno pred 160 leti (1863) v Ljubljani.
Pred 100 leti (1923) je italijanska vlada sprejela zakon o šolski reformi, po tedanjem ministru za izobraževanje imenovani tudi Gentilijeva reforma, ki je določal postopno odpravo pouka v slovenščini na osnovnih šolah v Julijski krajini. Do šolskega leta 1927/28 so bili odpravljeni zadnji razredi s poukom v slovenskem in hrvaškem jeziku. Zakon je določil poučevanje izključno v italijanskem jeziku. Tako so se uresničile napovedi člana Pokrajinskega deželnega odbora za Goriško in Gradiščansko Engelberta Besednjaka, izrečene v italijanskem parlamentu proti takšnim ukrepom: »…ljudstvo se bo uprlo, vsaka hiša bo postala šola in vsi starši učitelji…”
Pevec narodne in narodno-zabavne glasbe Franc Koren se je na Jesenicah za kratek čas preizkusil v solopetju in nato študij opustil. Vmes je delal pri policiji in v Slovenski filharmoniji. Po vojni je študij solopetja nadaljeval pri glasbenem pedagogu Juliju Betettu, ki je veljal za »steber ljubljanskega opernega in koncertnega dogajanja« . Po zaposlitvi na Radiu Ljubljana leta 1947 je kot pevec nastopal v duetu z Danico Filiplič in harmonikarjem Avgustom Stankom. V tej zasedbi bomo slišali tudi odlomek ljudske pesmi z naslovom: Petelinčka bom vprašal, ki je bila posneta leta 1960. *Posnetek (odlomek) V Dveh desetletjih po letu po letu 1954 je pel pri Ansamblu bratov Avsenik. Pevec Franc Koren se je rodil pred 110 leti (1913) na Jesenicah.
Pred 80 leti (1943) se je v Kočevju začelo tridnevno zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda. V tamkajšnjem Sokolskem oziroma Šeškovem domu ga je sklical Izvršni odbor Osvobodilne fronte. Zbralo se je 572 neposredno izvoljenih in 78 delegiranih predstavnikov osvobodilnega gibanja. Geslo zbora je bilo "Narod si bo pisal sodbo sam". Odposlanci narodnoosvobodilnih odborov in iz partizanske vojske so izvolil 120-članski Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki je postal vrhovni predstavniški in zakonodajni organ slovenskega naroda v osvobodilnem boju in kot tak najvišji organ nastajajoče nove revolucionarne oblasti. Izvolili so tudi 42-člansko slovensko delegacijo za drugo zasedanje AVNOJ-a in sprejeli izjavo o priključitvi slovenskega Primorja k združeni Sloveniji.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Telovadno društvo »Južni sokol«
Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine
Radijski in Avsenikov pevec
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo telovadno društvo Sokol je bilo ustanovljeno v Pragi leta 1862, že naslednje leto pa so sokolsko organizacijo ustanovili tudi v Ljubljani. Slovenski telovadci so društvo poimenovali Južni Sokol ter s pozdravno brzojavko navezali stike s praškimi – severnimi - brati ter sprejeli sklep, da bo obleka z izjemo klobuka enaka kakor pri Čehih. Ker je oblast društvo leta 1867 prepovedala, so ga leto pozneje obnovili in preimenovali v Ljubljanski Sokol. Sokolci, kot so se sami imenovali, so si poleg telovadne obleke izbrali še zastavo ali prapor in si uredili telovadišče. Telovadili so dvakrat na teden. Pisatelj Fran Levstik je iz nemščine prevedel “Nauk o telovadbi” v dveh delih in v uvodu zapisal, da se je “telovadje vzljubilo po vsej slovenskej domovini, vendar do zdaj nismo imeli telovadske knjige v maternem jeziku”. Telovadno društvo “Južni Sokol”, ki je predstavljalo uresničitev slovenskega narodnega preroda je bilo ustanovljeno pred 160 leti (1863) v Ljubljani.
Pred 100 leti (1923) je italijanska vlada sprejela zakon o šolski reformi, po tedanjem ministru za izobraževanje imenovani tudi Gentilijeva reforma, ki je določal postopno odpravo pouka v slovenščini na osnovnih šolah v Julijski krajini. Do šolskega leta 1927/28 so bili odpravljeni zadnji razredi s poukom v slovenskem in hrvaškem jeziku. Zakon je določil poučevanje izključno v italijanskem jeziku. Tako so se uresničile napovedi člana Pokrajinskega deželnega odbora za Goriško in Gradiščansko Engelberta Besednjaka, izrečene v italijanskem parlamentu proti takšnim ukrepom: »…ljudstvo se bo uprlo, vsaka hiša bo postala šola in vsi starši učitelji…”
Pevec narodne in narodno-zabavne glasbe Franc Koren se je na Jesenicah za kratek čas preizkusil v solopetju in nato študij opustil. Vmes je delal pri policiji in v Slovenski filharmoniji. Po vojni je študij solopetja nadaljeval pri glasbenem pedagogu Juliju Betettu, ki je veljal za »steber ljubljanskega opernega in koncertnega dogajanja« . Po zaposlitvi na Radiu Ljubljana leta 1947 je kot pevec nastopal v duetu z Danico Filiplič in harmonikarjem Avgustom Stankom. V tej zasedbi bomo slišali tudi odlomek ljudske pesmi z naslovom: Petelinčka bom vprašal, ki je bila posneta leta 1960. *Posnetek (odlomek) V Dveh desetletjih po letu po letu 1954 je pel pri Ansamblu bratov Avsenik. Pevec Franc Koren se je rodil pred 110 leti (1913) na Jesenicah.
Pred 80 leti (1943) se je v Kočevju začelo tridnevno zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda. V tamkajšnjem Sokolskem oziroma Šeškovem domu ga je sklical Izvršni odbor Osvobodilne fronte. Zbralo se je 572 neposredno izvoljenih in 78 delegiranih predstavnikov osvobodilnega gibanja. Geslo zbora je bilo "Narod si bo pisal sodbo sam". Odposlanci narodnoosvobodilnih odborov in iz partizanske vojske so izvolil 120-članski Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki je postal vrhovni predstavniški in zakonodajni organ slovenskega naroda v osvobodilnem boju in kot tak najvišji organ nastajajoče nove revolucionarne oblasti. Izvolili so tudi 42-člansko slovensko delegacijo za drugo zasedanje AVNOJ-a in sprejeli izjavo o priključitvi slovenskega Primorja k združeni Sloveniji.
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov