Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Telovadno društvo »Južni sokol«
Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine
Radijski in Avsenikov pevec
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo telovadno društvo Sokol je bilo ustanovljeno v Pragi leta 1862, že naslednje leto pa so sokolsko organizacijo ustanovili tudi v Ljubljani. Slovenski telovadci so društvo poimenovali Južni Sokol ter s pozdravno brzojavko navezali stike s praškimi – severnimi - brati ter sprejeli sklep, da bo obleka z izjemo klobuka enaka kakor pri Čehih. Ker je oblast društvo leta 1867 prepovedala, so ga leto pozneje obnovili in preimenovali v Ljubljanski Sokol. Sokolci, kot so se sami imenovali, so si poleg telovadne obleke izbrali še zastavo ali prapor in si uredili telovadišče. Telovadili so dvakrat na teden. Pisatelj Fran Levstik je iz nemščine prevedel “Nauk o telovadbi” v dveh delih in v uvodu zapisal, da se je “telovadje vzljubilo po vsej slovenskej domovini, vendar do zdaj nismo imeli telovadske knjige v maternem jeziku”. Telovadno društvo “Južni Sokol”, ki je predstavljalo uresničitev slovenskega narodnega preroda je bilo ustanovljeno pred 160 leti (1863) v Ljubljani.
Pred 100 leti (1923) je italijanska vlada sprejela zakon o šolski reformi, po tedanjem ministru za izobraževanje imenovani tudi Gentilijeva reforma, ki je določal postopno odpravo pouka v slovenščini na osnovnih šolah v Julijski krajini. Do šolskega leta 1927/28 so bili odpravljeni zadnji razredi s poukom v slovenskem in hrvaškem jeziku. Zakon je določil poučevanje izključno v italijanskem jeziku. Tako so se uresničile napovedi člana Pokrajinskega deželnega odbora za Goriško in Gradiščansko Engelberta Besednjaka, izrečene v italijanskem parlamentu proti takšnim ukrepom: »…ljudstvo se bo uprlo, vsaka hiša bo postala šola in vsi starši učitelji…”
Pevec narodne in narodno-zabavne glasbe Franc Koren se je na Jesenicah za kratek čas preizkusil v solopetju in nato študij opustil. Vmes je delal pri policiji in v Slovenski filharmoniji. Po vojni je študij solopetja nadaljeval pri glasbenem pedagogu Juliju Betettu, ki je veljal za »steber ljubljanskega opernega in koncertnega dogajanja« . Po zaposlitvi na Radiu Ljubljana leta 1947 je kot pevec nastopal v duetu z Danico Filiplič in harmonikarjem Avgustom Stankom. V tej zasedbi bomo slišali tudi odlomek ljudske pesmi z naslovom: Petelinčka bom vprašal, ki je bila posneta leta 1960. *Posnetek (odlomek) V Dveh desetletjih po letu po letu 1954 je pel pri Ansamblu bratov Avsenik. Pevec Franc Koren se je rodil pred 110 leti (1913) na Jesenicah.
Pred 80 leti (1943) se je v Kočevju začelo tridnevno zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda. V tamkajšnjem Sokolskem oziroma Šeškovem domu ga je sklical Izvršni odbor Osvobodilne fronte. Zbralo se je 572 neposredno izvoljenih in 78 delegiranih predstavnikov osvobodilnega gibanja. Geslo zbora je bilo "Narod si bo pisal sodbo sam". Odposlanci narodnoosvobodilnih odborov in iz partizanske vojske so izvolil 120-članski Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki je postal vrhovni predstavniški in zakonodajni organ slovenskega naroda v osvobodilnem boju in kot tak najvišji organ nastajajoče nove revolucionarne oblasti. Izvolili so tudi 42-člansko slovensko delegacijo za drugo zasedanje AVNOJ-a in sprejeli izjavo o priključitvi slovenskega Primorja k združeni Sloveniji.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Telovadno društvo »Južni sokol«
Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine
Radijski in Avsenikov pevec
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo telovadno društvo Sokol je bilo ustanovljeno v Pragi leta 1862, že naslednje leto pa so sokolsko organizacijo ustanovili tudi v Ljubljani. Slovenski telovadci so društvo poimenovali Južni Sokol ter s pozdravno brzojavko navezali stike s praškimi – severnimi - brati ter sprejeli sklep, da bo obleka z izjemo klobuka enaka kakor pri Čehih. Ker je oblast društvo leta 1867 prepovedala, so ga leto pozneje obnovili in preimenovali v Ljubljanski Sokol. Sokolci, kot so se sami imenovali, so si poleg telovadne obleke izbrali še zastavo ali prapor in si uredili telovadišče. Telovadili so dvakrat na teden. Pisatelj Fran Levstik je iz nemščine prevedel “Nauk o telovadbi” v dveh delih in v uvodu zapisal, da se je “telovadje vzljubilo po vsej slovenskej domovini, vendar do zdaj nismo imeli telovadske knjige v maternem jeziku”. Telovadno društvo “Južni Sokol”, ki je predstavljalo uresničitev slovenskega narodnega preroda je bilo ustanovljeno pred 160 leti (1863) v Ljubljani.
Pred 100 leti (1923) je italijanska vlada sprejela zakon o šolski reformi, po tedanjem ministru za izobraževanje imenovani tudi Gentilijeva reforma, ki je določal postopno odpravo pouka v slovenščini na osnovnih šolah v Julijski krajini. Do šolskega leta 1927/28 so bili odpravljeni zadnji razredi s poukom v slovenskem in hrvaškem jeziku. Zakon je določil poučevanje izključno v italijanskem jeziku. Tako so se uresničile napovedi člana Pokrajinskega deželnega odbora za Goriško in Gradiščansko Engelberta Besednjaka, izrečene v italijanskem parlamentu proti takšnim ukrepom: »…ljudstvo se bo uprlo, vsaka hiša bo postala šola in vsi starši učitelji…”
Pevec narodne in narodno-zabavne glasbe Franc Koren se je na Jesenicah za kratek čas preizkusil v solopetju in nato študij opustil. Vmes je delal pri policiji in v Slovenski filharmoniji. Po vojni je študij solopetja nadaljeval pri glasbenem pedagogu Juliju Betettu, ki je veljal za »steber ljubljanskega opernega in koncertnega dogajanja« . Po zaposlitvi na Radiu Ljubljana leta 1947 je kot pevec nastopal v duetu z Danico Filiplič in harmonikarjem Avgustom Stankom. V tej zasedbi bomo slišali tudi odlomek ljudske pesmi z naslovom: Petelinčka bom vprašal, ki je bila posneta leta 1960. *Posnetek (odlomek) V Dveh desetletjih po letu po letu 1954 je pel pri Ansamblu bratov Avsenik. Pevec Franc Koren se je rodil pred 110 leti (1913) na Jesenicah.
Pred 80 leti (1943) se je v Kočevju začelo tridnevno zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda. V tamkajšnjem Sokolskem oziroma Šeškovem domu ga je sklical Izvršni odbor Osvobodilne fronte. Zbralo se je 572 neposredno izvoljenih in 78 delegiranih predstavnikov osvobodilnega gibanja. Geslo zbora je bilo "Narod si bo pisal sodbo sam". Odposlanci narodnoosvobodilnih odborov in iz partizanske vojske so izvolil 120-članski Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki je postal vrhovni predstavniški in zakonodajni organ slovenskega naroda v osvobodilnem boju in kot tak najvišji organ nastajajoče nove revolucionarne oblasti. Izvolili so tudi 42-člansko slovensko delegacijo za drugo zasedanje AVNOJ-a in sprejeli izjavo o priključitvi slovenskega Primorja k združeni Sloveniji.
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov