Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Telovadno društvo »Južni sokol«
Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine
Radijski in Avsenikov pevec
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo telovadno društvo Sokol je bilo ustanovljeno v Pragi leta 1862, že naslednje leto pa so sokolsko organizacijo ustanovili tudi v Ljubljani. Slovenski telovadci so društvo poimenovali Južni Sokol ter s pozdravno brzojavko navezali stike s praškimi – severnimi - brati ter sprejeli sklep, da bo obleka z izjemo klobuka enaka kakor pri Čehih. Ker je oblast društvo leta 1867 prepovedala, so ga leto pozneje obnovili in preimenovali v Ljubljanski Sokol. Sokolci, kot so se sami imenovali, so si poleg telovadne obleke izbrali še zastavo ali prapor in si uredili telovadišče. Telovadili so dvakrat na teden. Pisatelj Fran Levstik je iz nemščine prevedel “Nauk o telovadbi” v dveh delih in v uvodu zapisal, da se je “telovadje vzljubilo po vsej slovenskej domovini, vendar do zdaj nismo imeli telovadske knjige v maternem jeziku”. Telovadno društvo “Južni Sokol”, ki je predstavljalo uresničitev slovenskega narodnega preroda je bilo ustanovljeno pred 160 leti (1863) v Ljubljani.
Pred 100 leti (1923) je italijanska vlada sprejela zakon o šolski reformi, po tedanjem ministru za izobraževanje imenovani tudi Gentilijeva reforma, ki je določal postopno odpravo pouka v slovenščini na osnovnih šolah v Julijski krajini. Do šolskega leta 1927/28 so bili odpravljeni zadnji razredi s poukom v slovenskem in hrvaškem jeziku. Zakon je določil poučevanje izključno v italijanskem jeziku. Tako so se uresničile napovedi člana Pokrajinskega deželnega odbora za Goriško in Gradiščansko Engelberta Besednjaka, izrečene v italijanskem parlamentu proti takšnim ukrepom: »…ljudstvo se bo uprlo, vsaka hiša bo postala šola in vsi starši učitelji…”
Pevec narodne in narodno-zabavne glasbe Franc Koren se je na Jesenicah za kratek čas preizkusil v solopetju in nato študij opustil. Vmes je delal pri policiji in v Slovenski filharmoniji. Po vojni je študij solopetja nadaljeval pri glasbenem pedagogu Juliju Betettu, ki je veljal za »steber ljubljanskega opernega in koncertnega dogajanja« . Po zaposlitvi na Radiu Ljubljana leta 1947 je kot pevec nastopal v duetu z Danico Filiplič in harmonikarjem Avgustom Stankom. V tej zasedbi bomo slišali tudi odlomek ljudske pesmi z naslovom: Petelinčka bom vprašal, ki je bila posneta leta 1960. *Posnetek (odlomek) V Dveh desetletjih po letu po letu 1954 je pel pri Ansamblu bratov Avsenik. Pevec Franc Koren se je rodil pred 110 leti (1913) na Jesenicah.
Pred 80 leti (1943) se je v Kočevju začelo tridnevno zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda. V tamkajšnjem Sokolskem oziroma Šeškovem domu ga je sklical Izvršni odbor Osvobodilne fronte. Zbralo se je 572 neposredno izvoljenih in 78 delegiranih predstavnikov osvobodilnega gibanja. Geslo zbora je bilo "Narod si bo pisal sodbo sam". Odposlanci narodnoosvobodilnih odborov in iz partizanske vojske so izvolil 120-članski Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki je postal vrhovni predstavniški in zakonodajni organ slovenskega naroda v osvobodilnem boju in kot tak najvišji organ nastajajoče nove revolucionarne oblasti. Izvolili so tudi 42-člansko slovensko delegacijo za drugo zasedanje AVNOJ-a in sprejeli izjavo o priključitvi slovenskega Primorja k združeni Sloveniji.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Telovadno društvo »Južni sokol«
Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine
Radijski in Avsenikov pevec
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo telovadno društvo Sokol je bilo ustanovljeno v Pragi leta 1862, že naslednje leto pa so sokolsko organizacijo ustanovili tudi v Ljubljani. Slovenski telovadci so društvo poimenovali Južni Sokol ter s pozdravno brzojavko navezali stike s praškimi – severnimi - brati ter sprejeli sklep, da bo obleka z izjemo klobuka enaka kakor pri Čehih. Ker je oblast društvo leta 1867 prepovedala, so ga leto pozneje obnovili in preimenovali v Ljubljanski Sokol. Sokolci, kot so se sami imenovali, so si poleg telovadne obleke izbrali še zastavo ali prapor in si uredili telovadišče. Telovadili so dvakrat na teden. Pisatelj Fran Levstik je iz nemščine prevedel “Nauk o telovadbi” v dveh delih in v uvodu zapisal, da se je “telovadje vzljubilo po vsej slovenskej domovini, vendar do zdaj nismo imeli telovadske knjige v maternem jeziku”. Telovadno društvo “Južni Sokol”, ki je predstavljalo uresničitev slovenskega narodnega preroda je bilo ustanovljeno pred 160 leti (1863) v Ljubljani.
Pred 100 leti (1923) je italijanska vlada sprejela zakon o šolski reformi, po tedanjem ministru za izobraževanje imenovani tudi Gentilijeva reforma, ki je določal postopno odpravo pouka v slovenščini na osnovnih šolah v Julijski krajini. Do šolskega leta 1927/28 so bili odpravljeni zadnji razredi s poukom v slovenskem in hrvaškem jeziku. Zakon je določil poučevanje izključno v italijanskem jeziku. Tako so se uresničile napovedi člana Pokrajinskega deželnega odbora za Goriško in Gradiščansko Engelberta Besednjaka, izrečene v italijanskem parlamentu proti takšnim ukrepom: »…ljudstvo se bo uprlo, vsaka hiša bo postala šola in vsi starši učitelji…”
Pevec narodne in narodno-zabavne glasbe Franc Koren se je na Jesenicah za kratek čas preizkusil v solopetju in nato študij opustil. Vmes je delal pri policiji in v Slovenski filharmoniji. Po vojni je študij solopetja nadaljeval pri glasbenem pedagogu Juliju Betettu, ki je veljal za »steber ljubljanskega opernega in koncertnega dogajanja« . Po zaposlitvi na Radiu Ljubljana leta 1947 je kot pevec nastopal v duetu z Danico Filiplič in harmonikarjem Avgustom Stankom. V tej zasedbi bomo slišali tudi odlomek ljudske pesmi z naslovom: Petelinčka bom vprašal, ki je bila posneta leta 1960. *Posnetek (odlomek) V Dveh desetletjih po letu po letu 1954 je pel pri Ansamblu bratov Avsenik. Pevec Franc Koren se je rodil pred 110 leti (1913) na Jesenicah.
Pred 80 leti (1943) se je v Kočevju začelo tridnevno zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda. V tamkajšnjem Sokolskem oziroma Šeškovem domu ga je sklical Izvršni odbor Osvobodilne fronte. Zbralo se je 572 neposredno izvoljenih in 78 delegiranih predstavnikov osvobodilnega gibanja. Geslo zbora je bilo "Narod si bo pisal sodbo sam". Odposlanci narodnoosvobodilnih odborov in iz partizanske vojske so izvolil 120-članski Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki je postal vrhovni predstavniški in zakonodajni organ slovenskega naroda v osvobodilnem boju in kot tak najvišji organ nastajajoče nove revolucionarne oblasti. Izvolili so tudi 42-člansko slovensko delegacijo za drugo zasedanje AVNOJ-a in sprejeli izjavo o priključitvi slovenskega Primorja k združeni Sloveniji.
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov