Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

»Trum turistov tukaj ne bova srečala in to je dobro«

19.07.2020

Nataša Rašl je v Posavski statistični regiji obiskala skrite – slabo poznane – slapove na Bohorju v bližini Brestanice, ob ribnikih Mačkovci je z lokalnim ribičem lovila ribe, na Raki se je okrepčala s pogačo, na kateri je obvezna sestavina lokalna raška čebula, sprehodila se je tudi čez Krakovski gozd in med odganjanjem komarjev izvedela, da v njem živijo tudi številne ogrožene vrste hroščev, rib, dvoživk, bobra in ptic. V Ajdovski jami blizu Leskovca pri Krškem pa je v temi prisluhnila številnim netopirjem, ki si v poletnih mesecih jamo vzamejo ˝za svojo.˝

Posavska regija: ribniki v Mačkovcih pri Brestanici, Bohorski slapovi, Ajdovska jama, Raka in Krakovski gozd

Turistični delavci obiskanih krajev bi rekli, da je Posavje »speča princesa slovenskega turizma.« Tukaj ni toliko razvpitih izletniških točk, pohodniške poti, jame in druge naravne znamenitosti niso tako obljudene, kar pa ne pomeni, da niso vredne obiska. Verjetno nasprotno.

Voda Posavja: krapi in skriti slapovi
Prvega od skritih kotičkov zgornjega roba Posavja sem obiskala v jutranjih urah. Do ribnikov v Mačkovcih se pripeljem mimo Brestanice. Idilična lokacija z urejenim postajališčem za avtodome ponuja vse za kratek oddih, obenem pa omogoča lovljenje številnih vrst rib. Po besedah predsednika ribiške družine Brestanica – Krško Aleša Buršiča so to krap, amur, rdečeoka, rdečeperka, linj in zelenika.

Naslednja točka, ki je prav tako povezana z vodo, vendar bo zahtevala nekaj več vzdržljivosti, je Pot štirih slapov pod Bohorjem. V občini Krško je pohodniških poti veliko. Ta je v celoti dolga 12 kilometrov, zahteva vsaj 6 ur časa, lahko pa se seveda odločite za krajšo pot in obiščete samo enega ali dva od štirih slapov: Bojanca, Pekel, Ubijavnik in Bojavnik.  Anton Petrovič - Tone, predsednik Turističnega društva Senovo, pove, da je celotna pot zelo raznolika - v nekaterih delih položna, drugje popolno nasprotje, ponekod gre po suhem, na drugem koncu pa boste potok večkrat prečkali in se lahko osvežili v hladnih tolmunih. V bližini je tudi z avtom dostopna Planinska koča na Bohorju. Od tam ste lahko v nekaj minutah na Petrovi skali z neskončnim razgledom - ta dan do Trdinovega vrha na Gorjancih in celo Snežnika.

Porodnišnica za netopirje in »preporodnišnica« za ljudi 
Mimo Leskovca pri Krškem se odpeljem proti Ajdovski jami, kulturnem in zgodovinskem spomeniku lokalnega pomena. To je sicer kratka - 62 metrov dolga -  vodoravna suha jama z dvema vhodoma. Tukaj so, kot pove Bernardka Zorko iz Zavoda Svibna, nekoč živeli jamski medvedje, ljudje so vanjo ob koncu mlajše kamene in v bakreni dobi pokopavali umrle, zdaj pa tu domujejo netopirji. Ogled Ajdovske jame je ravno zaradi njih možen le po predhodni najavi, pa še to samo med 15. oktobrom in 15. aprilom. Zdaj v poletnem času namreč samice kotijo mladiče, zato je pomembno, da jih ne motimo.

»Danes smo ponosni, da smo č'bularji«
Od Ajdovske jame sem v dobrih desetih minutah na Raki. To je kraj, ki vzhodno Krško kotlino povezuje s Sevnico, in je od dolenjske avtoceste oddaljen približno 5 minut vožnje. V gostilni Tratnik me pričakata kuharica Ana Tratnik, ki v krušni peči vsak dan pripravlja čebulni kruh in čebulno pogačo, in predsednik Turističnega društva Lovrenc Raka Lojze Kerin. Pripovedujeta mi o lokalni sorti čebule, ki jo je nekoč prideloval tudi dedek ameriške prve dame Anton Ulčnik. Novodobna rdečkasta raška č'bula je velika, bolj ploščate kot okrogle oblike, spodnji koreninski sistem je v primerjavi s ptujsko rdečo ali belokranjsko bolj poudarjen. Uvršča se med polpekoče in pekoče čebule in, kar je zelo pomembno, zelo hitro se razpusti.

Gozd, v katerem se ni težko izgubiti 
Čez nadvoz nad dolenjsko avtocesto se peljem mimo Gmajne proti Kostanjevici na Krki. Vendar tokrat me ne zanimajo dolenjske Benetke, pač pa največji sklenjen ostanek nižinskih gozdov pri nas, tj. Krakovski gozd. Z lokalno vodičko Aljo Pincolič se dobim pred skulpturo ladijskega vijaka, ki je postavljena v čast znanemu izumitelju Josefu Resllu, ki je v tem kraju služboval. Izvem, da je Krakovski gozd mokrišče, ki ga poplavlja reka Krka, v njem pa je tudi pragozd, velik 40 ha z več kot 40 m visokimi drevesi. Po obrobju pragozda, mimo ključnih mokrišč, poteka 8 kilometrov dolga sprehajalna Resslova pot.


naPOTki

221 epizod


Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.

»Trum turistov tukaj ne bova srečala in to je dobro«

19.07.2020

Nataša Rašl je v Posavski statistični regiji obiskala skrite – slabo poznane – slapove na Bohorju v bližini Brestanice, ob ribnikih Mačkovci je z lokalnim ribičem lovila ribe, na Raki se je okrepčala s pogačo, na kateri je obvezna sestavina lokalna raška čebula, sprehodila se je tudi čez Krakovski gozd in med odganjanjem komarjev izvedela, da v njem živijo tudi številne ogrožene vrste hroščev, rib, dvoživk, bobra in ptic. V Ajdovski jami blizu Leskovca pri Krškem pa je v temi prisluhnila številnim netopirjem, ki si v poletnih mesecih jamo vzamejo ˝za svojo.˝

Posavska regija: ribniki v Mačkovcih pri Brestanici, Bohorski slapovi, Ajdovska jama, Raka in Krakovski gozd

Turistični delavci obiskanih krajev bi rekli, da je Posavje »speča princesa slovenskega turizma.« Tukaj ni toliko razvpitih izletniških točk, pohodniške poti, jame in druge naravne znamenitosti niso tako obljudene, kar pa ne pomeni, da niso vredne obiska. Verjetno nasprotno.

Voda Posavja: krapi in skriti slapovi
Prvega od skritih kotičkov zgornjega roba Posavja sem obiskala v jutranjih urah. Do ribnikov v Mačkovcih se pripeljem mimo Brestanice. Idilična lokacija z urejenim postajališčem za avtodome ponuja vse za kratek oddih, obenem pa omogoča lovljenje številnih vrst rib. Po besedah predsednika ribiške družine Brestanica – Krško Aleša Buršiča so to krap, amur, rdečeoka, rdečeperka, linj in zelenika.

Naslednja točka, ki je prav tako povezana z vodo, vendar bo zahtevala nekaj več vzdržljivosti, je Pot štirih slapov pod Bohorjem. V občini Krško je pohodniških poti veliko. Ta je v celoti dolga 12 kilometrov, zahteva vsaj 6 ur časa, lahko pa se seveda odločite za krajšo pot in obiščete samo enega ali dva od štirih slapov: Bojanca, Pekel, Ubijavnik in Bojavnik.  Anton Petrovič - Tone, predsednik Turističnega društva Senovo, pove, da je celotna pot zelo raznolika - v nekaterih delih položna, drugje popolno nasprotje, ponekod gre po suhem, na drugem koncu pa boste potok večkrat prečkali in se lahko osvežili v hladnih tolmunih. V bližini je tudi z avtom dostopna Planinska koča na Bohorju. Od tam ste lahko v nekaj minutah na Petrovi skali z neskončnim razgledom - ta dan do Trdinovega vrha na Gorjancih in celo Snežnika.

Porodnišnica za netopirje in »preporodnišnica« za ljudi 
Mimo Leskovca pri Krškem se odpeljem proti Ajdovski jami, kulturnem in zgodovinskem spomeniku lokalnega pomena. To je sicer kratka - 62 metrov dolga -  vodoravna suha jama z dvema vhodoma. Tukaj so, kot pove Bernardka Zorko iz Zavoda Svibna, nekoč živeli jamski medvedje, ljudje so vanjo ob koncu mlajše kamene in v bakreni dobi pokopavali umrle, zdaj pa tu domujejo netopirji. Ogled Ajdovske jame je ravno zaradi njih možen le po predhodni najavi, pa še to samo med 15. oktobrom in 15. aprilom. Zdaj v poletnem času namreč samice kotijo mladiče, zato je pomembno, da jih ne motimo.

»Danes smo ponosni, da smo č'bularji«
Od Ajdovske jame sem v dobrih desetih minutah na Raki. To je kraj, ki vzhodno Krško kotlino povezuje s Sevnico, in je od dolenjske avtoceste oddaljen približno 5 minut vožnje. V gostilni Tratnik me pričakata kuharica Ana Tratnik, ki v krušni peči vsak dan pripravlja čebulni kruh in čebulno pogačo, in predsednik Turističnega društva Lovrenc Raka Lojze Kerin. Pripovedujeta mi o lokalni sorti čebule, ki jo je nekoč prideloval tudi dedek ameriške prve dame Anton Ulčnik. Novodobna rdečkasta raška č'bula je velika, bolj ploščate kot okrogle oblike, spodnji koreninski sistem je v primerjavi s ptujsko rdečo ali belokranjsko bolj poudarjen. Uvršča se med polpekoče in pekoče čebule in, kar je zelo pomembno, zelo hitro se razpusti.

Gozd, v katerem se ni težko izgubiti 
Čez nadvoz nad dolenjsko avtocesto se peljem mimo Gmajne proti Kostanjevici na Krki. Vendar tokrat me ne zanimajo dolenjske Benetke, pač pa največji sklenjen ostanek nižinskih gozdov pri nas, tj. Krakovski gozd. Z lokalno vodičko Aljo Pincolič se dobim pred skulpturo ladijskega vijaka, ki je postavljena v čast znanemu izumitelju Josefu Resllu, ki je v tem kraju služboval. Izvem, da je Krakovski gozd mokrišče, ki ga poplavlja reka Krka, v njem pa je tudi pragozd, velik 40 ha z več kot 40 m visokimi drevesi. Po obrobju pragozda, mimo ključnih mokrišč, poteka 8 kilometrov dolga sprehajalna Resslova pot.


07.06.2020

12 nedelj, 12 reportaž iz 12 slovenskih regij

Med 14. junijem in 30. avgustom bomo v nedeljski jutranji rubriki »naPOTki« ob 6:45 iskali napotke za pot. 12 poletnih nedelj bomo na Prvem zapolnili z reportažami iz 12 statističnih regij Slovenije. Raziskovali bomo turistično manj poznane točke. Ko rečemo kremšnita, vemo, da govorimo o Bledu. Ko rečemo Zmajski most, se spomnimo na Ljubljano. Kaj pa, če rečem slovenska Pisa? Ali pa domovanja črne človeške ribice? Bi znali pokazati na zemljevidu naše države, kje se to nahaja? Reportaže lahko spremljate v etru ob nedeljah ob 6:45 in tudi tudi, če se naročite na podkast “naPOTki”. Pri poslušalcih in poslušalkah pa bomo na tedenski ravni preverjali, kako pozorno ste poslušali reportaže, saj vam bomo v etru zastavili nagradno vprašanje.


Stran 12 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov