Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes gremo v Prekmurje, katere del so tudi Haloze, kjer smo z Napotki, v katerih obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž, že bili. Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Z Markom Rozmanom se tokrat odpravljamo v Moravske toplice.
Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah
Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Odpravljamo se v Moravske Toplice.
Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah. Ob vrtini, v kateri so iskali nafto, je na dan prišla voda neprijetnega vonja. Domačini so hitro dojeli njene zdravilne učinke in vrtino najprej spremenili v kopališče in pozneje v zdravilišče. Domačinka Marta Vukan poudarja, da je bil njen oče Jožef Kuhar eden redkih, ki je v tistem času verjel, da bo kraj v prihodnosti postal pomemben center turizma v državi. Marta Vukan se dogajanja okoli odkritja termalne vode spominja zelo živo.
"Moški, ki je bil nepokreten, to je resnica in ni izmišljeno, mu je sin nosil to termalno vodo in je shodil."
Po besedah Janje Bürmen iz TIC Moravske Toplice, je občina prejemnica trajnostnega znaka Slovenia Green. Ponuja številna rekreativna doživetja na prostem s poudarkom na kolesarjenju in pohodništvu. V občini je 250 km kolesarskih ter 100 km pohodnih poti. Moravske Toplice so geografsko največja občina v regiji, v kateri je 28 naselij. Prav tako je izjemno versko raznovrstna, v njej prebivajo katoličani, evangeličani, kalvinci in pripadniki binkoštne veroizpovedi, in kulturno bogata, saj v njej živijo predstavniki madžarske narodne skupnosti.
Občina poleg termalnih užitkov ponuja vrsto drugih zanimivosti in možnosti za najrazličnejše dejavnosti. Za enogastronomske užitkarje je destinacija prava kulinarična oaza, kjer se gost lahko preda užitkom prekmurske kulinarične umetnosti. Med gostinci najdemo Boštjana Berketa, ki je pred osmimi leti v vasi Fokovci začel voditi gostilno, ki sicer stoji že štiri desetletja. Sprva je na lokaciji točil le pijačo, pozneje pa z mamo Heleno začel ustvarjati pristne prekmurske dobrote. Boštjan Berke dodaja, da stremi k temu, da so na krožniku samo sestavine iz bližnje okolice.
"Če pogledamo našo kulinariko, opazimo, da se veliko jedi povezuje s krompirjem. Krompir je bil na jedilniku včasih vsak dan. Jedli so ga zjutraj, popoldan in spet zvečer."
V občini najdemo tudi slastne medenjake ter lectova srca. V vasi Ratkovci obiskovalec spozna torej še eno prijetno stran Prekmurja. Tokrat s področja slaščic, ki jih s sinom Damjanom Jožica Celec ustvarja že leta.
"Govorimo o tradicionalni recepturi, ki je družinska skrivnost. Čeprav so to praprastari recepti, jih je moj tast dobil. Recepta za lectova srca in medenjake se razlikujeta. Posebnost obeh pa je, da v nobeno testo ne dodajamo jajc, kar mi je zelo všeč."
Ob vožnji po občini, ki ima več kot 6000 prebivalcev, popotnik sreča različne kulturne spomenike, kot so romanska rotunda v Selu, Plečnikova cerkev v Bogojini ter cerkev v Martjancih, ki jo krasijo dela Janeza Aquille. Zanimiva je tudi Lončarska vas Filovci. V vasi Kančevci v nekdanji šoli pa je na ogled prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji. Gregor Domanjko iz Krajinskega parka Goričko poudarja, da z razstavo rušijo stereotipe o netopirjih.
"Razdiramo mite, ki še vedno krožijo okrog. In sicer da so netopirji nevarni ljudem, da se zaletavajo v lase in da pijejo kri. To seveda ne drži, vsaj ne v Evropi."
Danes gremo v Prekmurje, katere del so tudi Haloze, kjer smo z Napotki, v katerih obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž, že bili. Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Z Markom Rozmanom se tokrat odpravljamo v Moravske toplice.
Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah
Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Odpravljamo se v Moravske Toplice.
Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah. Ob vrtini, v kateri so iskali nafto, je na dan prišla voda neprijetnega vonja. Domačini so hitro dojeli njene zdravilne učinke in vrtino najprej spremenili v kopališče in pozneje v zdravilišče. Domačinka Marta Vukan poudarja, da je bil njen oče Jožef Kuhar eden redkih, ki je v tistem času verjel, da bo kraj v prihodnosti postal pomemben center turizma v državi. Marta Vukan se dogajanja okoli odkritja termalne vode spominja zelo živo.
"Moški, ki je bil nepokreten, to je resnica in ni izmišljeno, mu je sin nosil to termalno vodo in je shodil."
Po besedah Janje Bürmen iz TIC Moravske Toplice, je občina prejemnica trajnostnega znaka Slovenia Green. Ponuja številna rekreativna doživetja na prostem s poudarkom na kolesarjenju in pohodništvu. V občini je 250 km kolesarskih ter 100 km pohodnih poti. Moravske Toplice so geografsko največja občina v regiji, v kateri je 28 naselij. Prav tako je izjemno versko raznovrstna, v njej prebivajo katoličani, evangeličani, kalvinci in pripadniki binkoštne veroizpovedi, in kulturno bogata, saj v njej živijo predstavniki madžarske narodne skupnosti.
Občina poleg termalnih užitkov ponuja vrsto drugih zanimivosti in možnosti za najrazličnejše dejavnosti. Za enogastronomske užitkarje je destinacija prava kulinarična oaza, kjer se gost lahko preda užitkom prekmurske kulinarične umetnosti. Med gostinci najdemo Boštjana Berketa, ki je pred osmimi leti v vasi Fokovci začel voditi gostilno, ki sicer stoji že štiri desetletja. Sprva je na lokaciji točil le pijačo, pozneje pa z mamo Heleno začel ustvarjati pristne prekmurske dobrote. Boštjan Berke dodaja, da stremi k temu, da so na krožniku samo sestavine iz bližnje okolice.
"Če pogledamo našo kulinariko, opazimo, da se veliko jedi povezuje s krompirjem. Krompir je bil na jedilniku včasih vsak dan. Jedli so ga zjutraj, popoldan in spet zvečer."
V občini najdemo tudi slastne medenjake ter lectova srca. V vasi Ratkovci obiskovalec spozna torej še eno prijetno stran Prekmurja. Tokrat s področja slaščic, ki jih s sinom Damjanom Jožica Celec ustvarja že leta.
"Govorimo o tradicionalni recepturi, ki je družinska skrivnost. Čeprav so to praprastari recepti, jih je moj tast dobil. Recepta za lectova srca in medenjake se razlikujeta. Posebnost obeh pa je, da v nobeno testo ne dodajamo jajc, kar mi je zelo všeč."
Ob vožnji po občini, ki ima več kot 6000 prebivalcev, popotnik sreča različne kulturne spomenike, kot so romanska rotunda v Selu, Plečnikova cerkev v Bogojini ter cerkev v Martjancih, ki jo krasijo dela Janeza Aquille. Zanimiva je tudi Lončarska vas Filovci. V vasi Kančevci v nekdanji šoli pa je na ogled prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji. Gregor Domanjko iz Krajinskega parka Goričko poudarja, da z razstavo rušijo stereotipe o netopirjih.
"Razdiramo mite, ki še vedno krožijo okrog. In sicer da so netopirji nevarni ljudem, da se zaletavajo v lase in da pijejo kri. To seveda ne drži, vsaj ne v Evropi."
Glede na knjigo Najlepši slovenski dvorci dr. Ivana Stoparja grad Gewerkenegg v Idriji pravzaprav uvrščamo med dvorce. O tej dilemi več v današnji 2. epizodi 14. sezone Napotkov, v kateri bomo spoznali ta renesančni objekt, v katerem niso nikoli prebivali plemiči, graščaki ali grajske gospodične. Veliko trapezasto dvorišče s tremi okroglimi grajskimi stolpi z ene strani varuje hudourniška Nikava – pritok reke Idrijce. Je pa poslopje tudi strateško umeščeno na vzpetino nad mestom. Darja Pograjc si je med drugim ogledala uro v grajskem stolpu, kamor obiskovalcem sicer ni dovoljeno.
Grad Brežice, katerega začetki segajo v 13. stoletje, je v svoji večstoletni zgodovini sprva služil v upravne in obrambne namene salzburške nadškofije, danes pa v njegovih prostorih deluje Posavski muzej Brežice. Zaradi čudovite lokacije s pogledom na stari del mesta in izjemne Viteške dvorane, prvovrstne baročne galerije z bogato mitološko vsebino, je grad prizorišče mnogih prireditev, razstav in koncertov.
V objemu reke Drave, gozdov in barvite Koroške se nahaja Green Resort - Vodni park Radlje ob dravi, ki ponuja vse, kar potrebujemo, da se počutimo povezan s prvinsko naravo. V naravnih, lesenih hišicah, avtodomih in hostlu se ob bližini biološkega bazena vsako leto pred mestnim vrvežem skrije več in več turistov. Zaradi poplav je resort že zaprl vrata za obiskovalce, mi pa smo jih v naPOTkih kljub temu obiskali in se pozanimali, kdaj bodo vrata zelenega resorta ponovno odprta.
Kamp Natura v Podčetrtku je del priljubljenih Term Olimia. Nudi tako prostore za avtodome, počitniške prikolice in šotore kot tudi namestitev v mobilnih hišicah in petzvezdičnem glampingu. Zakaj je kamp poleti najbolj priljubljen med družinami, spomladi in jeseni pa med pari, je preverila Andreja Čokl.
Lovenjakov dvor – manjše posestvo v naselju Polana – leži zgolj nekaj kilometrov iz Murske Sobote. V prvi vrsti je znano po gostilni z lokalno kulinariko, zdaj tudi zaradi manjšega hotela Štrk, ki sloni predvsem na kongresni dejavnosti, od nedavnega pa tudi zaradi postajališča za avtodome in počitniške prikolice.
Ali bi lahko v Ljubljani kot turist prespali za slabih 12 evrov po osebi? Lahko, če ste ljubitelj narave in imate s seboj šotor ali avtodom. Blizu prestolnice je nekaj kampov, Špela Šebenik je tako našla manjši družinski kamp, ki so ga avgusta prizadele poplave, a je zdaj že odprt, njegova posebnost pa je igrišče za nogometni golf. Od tod tudi njegovo ime Camping @ Footballgolf Ljubljana.
Včasih nas oddaja NaPotki odpelje tako daleč, da bi kot uvod vanjo najlaže uporabili tisti znameniti »za devetimi gorami in devetimi vodami«. In ker so na Koroškem gore že od nekdaj, za devet voda pa je poskrbela besneča narava v zadnjih tednih, se je zgodilo prav to. Odpeljali smo se na Ribniško Pohorje, kjer smo obiskali Urško Šantl Urh oziroma teto Leno in njenega moža Marka, lastnika Kmetije tete Lene s campom in apartmajem.
V Marezigah so gostinsko-turistično ponudbo pred dvema mesecema dopolnili še z odprtjem glamping naselja Wine Paradise Marezige. Nahaja se tik pod vinsko fontano, ki je ena od znanih atrakcij tega kraja v zaledju slovenske Istre. Dvanajst luksuznih hišic je ime dobilo – kako pa drugače – po vinskih sortah.
Na vroč poletni dan se je Klara Eva Kukovičič odpeljala proti Šaleški dolini v Camp Velenje. Zaradi svoje odlične lege tik ob Velenjskem jezeru kamp svojim obiskovalcem ponuja pestro ponudbo športnih aktivnosti na vodi - od supanja, jadranja na deski in veslanja. Priljubljen pa je tudi med glasbenimi navdušenci, ki lahko v času festivalov v bližnjem Vista parku prenočijo v mobilnih hiškah, glamping šotorih, avtodomih ali v šotorih na parcelah v velikosti do 100 m2.
V tokratni epizodi nas razvajajo z belokranjsko gostoljubnostjo ob eni najtoplejših rek pri nas, reki Kolpi. Obiskali smo kamp Bela krajina - Podzemelj, ki se je pred leti iz običajnega manjšega družinskega kampa razvil v – še vedno sicer majhen – a bogat prostor preživljanja prostega časa, dopusta ali preprosto vmesnega postanka na poti proti hrvaški obali. Kamp tujci zapolnijo ravno zaradi same lokacije, med slovenskimi obiskovalci pa je kar nekaj takšnih, ki se štejejo že med stalne goste. Čez Gorjance se je odpeljala Nataša Rašl.
13. sezona naših naPOTkov, v kateri raziskujemo slovenske kamp destinacije, je v polnem teku, poletna sezona pa se bliža vrhuncu. Zato smo tokrat kampiranje združili z morskim okoljem in se odpravili v enega najstarejših in največjih kampov pri nas, ki se, nekoliko ironično, nahaja v eni najmanjših in najmlajših občin pri nas. Govor je o kampu Adria v Ankaranu, ki domače in tuje kampiste privablja že več kot 60 let. Ugodna lokacija in številna drevesa, ki nudijo senco več kot 400 parcelam za kampiranje, sta le dve od prednosti, ki se jih vodstvo kampa dobro zaveda in skuša nadgraditi z dodatno ponudbo.
V petek se je Darja Pograjc odpravila v Sočo - vas, ki se nahaja v bovški občini. Ko se spustila v dolino Trente, je najprej opazila, kako prijetno se je razredčil avtomobilski promet – več kot avtomobilov je bilo na cesti motoristov, kolesarjev, pohodnikov pa tudi kakšen tabornik se je znašel vmes. Cilj njenega obiska: Turistična kmetija Jelinčič in kamp Jelinc.
Odprava NaPOTkov je ta teden obiskala Jezersko. Kamp in glamping Cvet gora že z imenom nakazuje na vpetost v lokalno okolje in zavezanost k naravi. Lesene hiške, ena izmed teh je na drevesu, prostor za šotore in avtodome, skupna letna kuhinja, zajtrk na terasi s pogledom na cvetoče travnike in okoliške gore. Vse skupaj se je začelo pred natanko 10 leti z obnovo 130 let stare hiše. Zgodbo Cveta gora pišejo Tanja, Jure in Živa. Po navdih se vračajo k naravi, ki nam razkriva svoje zgodbe in nam daje odgovore na vsa naša vprašanja. Kaj imajo s kampiranjem opraviti materina dušica, jerebika in ognjič, izveste v reportaži, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.
Različnih bolj ali manj udobnih, če že ne luksuznih kampov ali z drugo besedo glampov je v Sloveniji vse več. Premik miselnosti turistov, ki si na eni strani želijo pristnega stika z okoljem in na drugi hotelskega udobja, je očiten. Ampak kjer je povpraševanje, se zmeraj najde tudi ponudba in tudi na sončni strani Alp ni nič drugače. Načinov, kako dati gostom nekaj več, je veliko. Težava je le v tem, da nekateri delujejo, drugi pa ne. NaPotki so tokrat vodili pod Veliko Planino, kjer na s ceste precej neopaznem mestu stoji Slovenia Eco Resort, ki ponuja doživetje pastirske akademije. Ta je premamila kolega Jureta K. Čokla.
Začenjamo novo sezono Napotkov, v njej bomo raziskovali slovenske kamp destinacije. In že v prvi epizodi se odpravljamo v najboljšega v letu 2022 po izboru Slovenske turistične organizacije, to je v Kamp Šobec. Idilična narava ob Savi Dolinki, sodobna infrastruktura, pa tudi bližina kulturnih in naravnih znamenitosti, so stvari, ki vanj privabijo veliko število domačih, predvsem pa tujih gostov. V Kamp Šobec se je odpravil tudi Aleš Ogrin.
Zadnjo epizodo 12. sezone Napotkov smo posneli v Kneških Ravnah. Tam zadnja tri leta za dežemer skrbi gospod Simon Podoreh, pred tem pa je skoraj 40 let zanj in seveda za padavinska poročila skrbela njegova mama. Gre morda za dežemer z najlepšim razgledom, saj se v ozadju rišejo vrhovi Vogel, Šija in Rodica. Če se boste kdaj odpravili do (sicer kar malo odmaknjenih) Kneških Raven pa raje, tako kot v dobi pred pametnimi telefoni, sledite obcestnim tablam. Največji spletni brskalnik v svoji storitvi zemljevidov namreč do cilja sploh ne ponudi možnosti načrtovanja poti z avtomobilom, temveč samo peš.
Napotki nas danes popeljejo globoko na Notranjsko, v kraje, ki jim ne prizanašata sneg in mraz. No, saj včasih je bilo tako. Meteorološka opazovanja in meritve v vasi Šmarata imajo več kot stoletno zgodovino. Zadnjih 40 let vremenska postaja domuje na naslovu Šmarata 1, družinsko tradicijo spremljanja, beleženja in posredovanja vremenskih podatkov na Agencijo za okolje zdaj že 11 leto nadaljuje Franc Avsec, ki je na prvi dan letošnjega meteorološkega poletja sprejel avotrja današnje epizode NaPOTkov, Bojana Leskovca.
V tokratnih naPOTkih potujemo proti Cerkniškemu jezeru. Tam je to pomlad kar nekaj vode zaradi padavin, vseeno pa je teh manj kot pred desetletji, bomo izvedeli v naslednjih minutah. V vasi Otok, ki je lahko ob res močnem deževju nastal pravi otok v Cerkniškem jezeru, je digitalni register padavin, v samem središču Cerknice pa je merjenje količine padavin že več kot 80 let naloga družine Gógala. Tja se je na deževen majski dan odpravila Špela Šebenik.
Opazovalna postaja Dravograd je le streljaj oddaljena od sotočja Drave, Mislinje in Meže, malce dvignjena nad ta hip nič kaj lenobno Dravo, postavljena v zaselek Robindvor, planotasto ujet med dolino in gozdovi, ki se vijejo proti Ojstrici in dlje v sosednjo Avstrijo. Stane Kocutar je pozvonil pri družini Gantar Kališnik in pripravil naPOTke.
Deset vremenskih postaj širom po Sloveniji smo že obiskali v tokratni sezoni oddaje Napotki. Danes je pred nami enajsta postaja in da bomo prišli do te, se bo treba kar precej povzpeti – na več kot 1000 metrov nadmorske višine. V Belih vodah količino padavin za Agencijo RS za okolje meri Irena Mazej. Pri njej se je oglasila Andreja Gradišar.
Neveljaven email naslov
