Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes gremo v Prekmurje, katere del so tudi Haloze, kjer smo z Napotki, v katerih obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž, že bili. Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Z Markom Rozmanom se tokrat odpravljamo v Moravske toplice.
Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah
Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Odpravljamo se v Moravske Toplice.
Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah. Ob vrtini, v kateri so iskali nafto, je na dan prišla voda neprijetnega vonja. Domačini so hitro dojeli njene zdravilne učinke in vrtino najprej spremenili v kopališče in pozneje v zdravilišče. Domačinka Marta Vukan poudarja, da je bil njen oče Jožef Kuhar eden redkih, ki je v tistem času verjel, da bo kraj v prihodnosti postal pomemben center turizma v državi. Marta Vukan se dogajanja okoli odkritja termalne vode spominja zelo živo.
"Moški, ki je bil nepokreten, to je resnica in ni izmišljeno, mu je sin nosil to termalno vodo in je shodil."
Po besedah Janje Bürmen iz TIC Moravske Toplice, je občina prejemnica trajnostnega znaka Slovenia Green. Ponuja številna rekreativna doživetja na prostem s poudarkom na kolesarjenju in pohodništvu. V občini je 250 km kolesarskih ter 100 km pohodnih poti. Moravske Toplice so geografsko največja občina v regiji, v kateri je 28 naselij. Prav tako je izjemno versko raznovrstna, v njej prebivajo katoličani, evangeličani, kalvinci in pripadniki binkoštne veroizpovedi, in kulturno bogata, saj v njej živijo predstavniki madžarske narodne skupnosti.
Občina poleg termalnih užitkov ponuja vrsto drugih zanimivosti in možnosti za najrazličnejše dejavnosti. Za enogastronomske užitkarje je destinacija prava kulinarična oaza, kjer se gost lahko preda užitkom prekmurske kulinarične umetnosti. Med gostinci najdemo Boštjana Berketa, ki je pred osmimi leti v vasi Fokovci začel voditi gostilno, ki sicer stoji že štiri desetletja. Sprva je na lokaciji točil le pijačo, pozneje pa z mamo Heleno začel ustvarjati pristne prekmurske dobrote. Boštjan Berke dodaja, da stremi k temu, da so na krožniku samo sestavine iz bližnje okolice.
"Če pogledamo našo kulinariko, opazimo, da se veliko jedi povezuje s krompirjem. Krompir je bil na jedilniku včasih vsak dan. Jedli so ga zjutraj, popoldan in spet zvečer."
V občini najdemo tudi slastne medenjake ter lectova srca. V vasi Ratkovci obiskovalec spozna torej še eno prijetno stran Prekmurja. Tokrat s področja slaščic, ki jih s sinom Damjanom Jožica Celec ustvarja že leta.
"Govorimo o tradicionalni recepturi, ki je družinska skrivnost. Čeprav so to praprastari recepti, jih je moj tast dobil. Recepta za lectova srca in medenjake se razlikujeta. Posebnost obeh pa je, da v nobeno testo ne dodajamo jajc, kar mi je zelo všeč."
Ob vožnji po občini, ki ima več kot 6000 prebivalcev, popotnik sreča različne kulturne spomenike, kot so romanska rotunda v Selu, Plečnikova cerkev v Bogojini ter cerkev v Martjancih, ki jo krasijo dela Janeza Aquille. Zanimiva je tudi Lončarska vas Filovci. V vasi Kančevci v nekdanji šoli pa je na ogled prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji. Gregor Domanjko iz Krajinskega parka Goričko poudarja, da z razstavo rušijo stereotipe o netopirjih.
"Razdiramo mite, ki še vedno krožijo okrog. In sicer da so netopirji nevarni ljudem, da se zaletavajo v lase in da pijejo kri. To seveda ne drži, vsaj ne v Evropi."
Danes gremo v Prekmurje, katere del so tudi Haloze, kjer smo z Napotki, v katerih obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž, že bili. Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Z Markom Rozmanom se tokrat odpravljamo v Moravske toplice.
Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah
Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Odpravljamo se v Moravske Toplice.
Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah. Ob vrtini, v kateri so iskali nafto, je na dan prišla voda neprijetnega vonja. Domačini so hitro dojeli njene zdravilne učinke in vrtino najprej spremenili v kopališče in pozneje v zdravilišče. Domačinka Marta Vukan poudarja, da je bil njen oče Jožef Kuhar eden redkih, ki je v tistem času verjel, da bo kraj v prihodnosti postal pomemben center turizma v državi. Marta Vukan se dogajanja okoli odkritja termalne vode spominja zelo živo.
"Moški, ki je bil nepokreten, to je resnica in ni izmišljeno, mu je sin nosil to termalno vodo in je shodil."
Po besedah Janje Bürmen iz TIC Moravske Toplice, je občina prejemnica trajnostnega znaka Slovenia Green. Ponuja številna rekreativna doživetja na prostem s poudarkom na kolesarjenju in pohodništvu. V občini je 250 km kolesarskih ter 100 km pohodnih poti. Moravske Toplice so geografsko največja občina v regiji, v kateri je 28 naselij. Prav tako je izjemno versko raznovrstna, v njej prebivajo katoličani, evangeličani, kalvinci in pripadniki binkoštne veroizpovedi, in kulturno bogata, saj v njej živijo predstavniki madžarske narodne skupnosti.
Občina poleg termalnih užitkov ponuja vrsto drugih zanimivosti in možnosti za najrazličnejše dejavnosti. Za enogastronomske užitkarje je destinacija prava kulinarična oaza, kjer se gost lahko preda užitkom prekmurske kulinarične umetnosti. Med gostinci najdemo Boštjana Berketa, ki je pred osmimi leti v vasi Fokovci začel voditi gostilno, ki sicer stoji že štiri desetletja. Sprva je na lokaciji točil le pijačo, pozneje pa z mamo Heleno začel ustvarjati pristne prekmurske dobrote. Boštjan Berke dodaja, da stremi k temu, da so na krožniku samo sestavine iz bližnje okolice.
"Če pogledamo našo kulinariko, opazimo, da se veliko jedi povezuje s krompirjem. Krompir je bil na jedilniku včasih vsak dan. Jedli so ga zjutraj, popoldan in spet zvečer."
V občini najdemo tudi slastne medenjake ter lectova srca. V vasi Ratkovci obiskovalec spozna torej še eno prijetno stran Prekmurja. Tokrat s področja slaščic, ki jih s sinom Damjanom Jožica Celec ustvarja že leta.
"Govorimo o tradicionalni recepturi, ki je družinska skrivnost. Čeprav so to praprastari recepti, jih je moj tast dobil. Recepta za lectova srca in medenjake se razlikujeta. Posebnost obeh pa je, da v nobeno testo ne dodajamo jajc, kar mi je zelo všeč."
Ob vožnji po občini, ki ima več kot 6000 prebivalcev, popotnik sreča različne kulturne spomenike, kot so romanska rotunda v Selu, Plečnikova cerkev v Bogojini ter cerkev v Martjancih, ki jo krasijo dela Janeza Aquille. Zanimiva je tudi Lončarska vas Filovci. V vasi Kančevci v nekdanji šoli pa je na ogled prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji. Gregor Domanjko iz Krajinskega parka Goričko poudarja, da z razstavo rušijo stereotipe o netopirjih.
"Razdiramo mite, ki še vedno krožijo okrog. In sicer da so netopirji nevarni ljudem, da se zaletavajo v lase in da pijejo kri. To seveda ne drži, vsaj ne v Evropi."
V naPOTkih smo se odpravili proti Ilirski Bistrici in obiskali dve jezeri, ki ležita jugozahodno od tega mesta: Klivnik in Mola. Obe sta umetni, nastali sta zaradi uravnavanja vodostaja reke Reke v sušnih mesecih in preprečevanja poplav v času obilnih padavin. Kopanje v obeh jezerih je prepovedano, kljub temu pa sta vredni obiska – zelo dobro ju poznajo ribiči in domači ljubitelji narave in miru.
V naPOTkih se tokrat odpravljamo na jug države, v Kočevje, da od bliže spoznamo Kočevsko oziroma Rudniško jezero. Kot razkrije že ime, je tesno povezano z rudnikom rjavega premoga, ki je 175 let obratoval na tem mestu. Površina jezera meri približno 1,5 km2, naravna kulisa, ki ga obdaja, pa je pomemben habitat za rastline in živali ter v vseh letnih časih skrbi za impresivne prizore, ki so v navdih tudi fotografom. Vse bolj priljubljeno točko za turistični postanek, je obiskala Mojca Delač.
Čas je za novo izdajo NaPOTkov. Andrejo Gradišar je pot nedavno vodila v kraje, kjer se pozdravljajo s »srečno«. Gre torej za rudarsko območje. Prav rudarstvo in iskanje energentov v globinah Zemlje pa je razlog, da je nastalo jezero, ki ga bomo podrobneje spoznali tokrat. Družmirsko jezero je to; v širši Sloveniji ga verjetno bolje poznamo pod imenom Šoštanjsko. Nastalo je leta 1975 in je z izjemo sifona Divjega jezera najglobje jezero v Sloveniji. Pa ga obiščimo.
Na začetku leta, januarja, smo v oddaji Napotki obiskali kraj Podpeč, tokrat pa predstavljamo jezero v bližini tega kraja. Jezero pri Podpeči ali kar Jezero je pravi naravni biser ob robu Ljubljanskega barja. Je majhno, skoraj popolnoma okroglo, globoko in se napaja iz sedmih kraških izvirov pod bližnjim gozdom. Velja za priljubljeno izletniško točko in kraj osvežitve v vročih poletnih dneh. Z njim pa je povezanih tudi veliko različnih pravljic in pripovedk. O vsem tem v nadaljevanju. Na Jezero se je odpravil Marko Rozman.
Pivška presihajoča jezera so tema oziroma lokacija tokratnih naPOTkov. Najbrž ni treba podrobneje razlagati, da je od jezer trenutno prisotna le trava oziroma sušno dno. Je pa Nadia Petauer v Pivki oziroma v tamkajšnjem Krajinskem parku našla štiri odlične sogovornike. V reportaži o rastlinah, ki rastejo na območju jezer, nekdanjem vojaškem poligonu, ledu, ki so ga pivški kmetje od konca 18. do sredine 20. stoletja vozili v Trst ter o povezanosti sedanjih prebivalcev z vodo.
Nekoč so bile Trboje znane po nogometu in smučarski skakalnici. Zajezitev Save, zaradi katere je v 80-ih nastalo Trbojsko jezero, pa je življenje domačinov za vedno spremenilo. Umetno jezero je danes tisto, kar privablja domače turiste, predvsem ljubitelje supa in jagod! Do ene redkih točk, kjer obiskovalec lahko dostopa do sicer precej zaraslega obrežja jezera, se je v sredo odpeljala Darja Pograjc in nastali so današnji Napotki.
4. postaja aktualnih naPOTkov, v katerih raziskujemo slovenska jezera, je na največjem slovenskem umetnem jezeru. Ima kar 113 hektarov površine, celotna pot okoli jezera je dolga 12 kilometrov. Večina ga leži v občini Celje, del v Vojniku. Ime je jezero dobilo po krajevni skupnosti, v kateri se ga nahaja velik del – KS Šmartno v Rožni dolini. In iz vsega tega je verjetno že jasno, da je Andreja Gradišar obiskala Šmartinsko jezero. V dnevu, ko je temperatura zraka presegala 30 stopinj, je tam srečala kar nekaj obiskovalcev, ki so iskali ohladitev; naletela pa je tudi na tekmo ribičev upokojencev.
Tokrat se bomo ustavili nekaj kilometrov severovzhodno od Maribora ob akumulacijskem Perniškem jezeru. Na prvi pogled naravni biser, košček neokrnjene narave, s katerim pa so žal že več kot 50 let – praktično od njegovega nastanka – povezane anomalije z neurejenim lastništvom, koncesijo in posledično nabiranjem mulja.
Nekoč so tu kopali glino, zdaj pa je priljubljeno sprehajališče ter prostor za rekreacijo in srečanja. Veste, o kateri točki v Ljubljani govorimo? Koseški bajer – rečejo mu tudi Koseško jezero – je umetno jezero, ki pa je del Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Ima pa tudi slavne prebivalce – labodjo družino, ki je postala v zadnjih letih prava privlačnost. V naPOTkih, ki se to sezono posvečajo jezerom, je Koseški bajer raziskala Tina Lamovšek.
Na Prvem začenjamo že osmo sezono oddaje in podkasta Napotki. Vse do oktobra bomo namreč spoznavali slovenska jezera. Ana Skrt se je za uvod v sezono odpravila k najglobljemu pri nas, k Divjemu jezeru. To, na površju majhno jezero, velja za prvi naravni spomenik, zanimivo pa je tudi pod gladino, saj še niso dokončno izmerili dolžine rova in s tem njegove globine. Sogovorniki pravijo, da gre za geološko, hidrološko, botanično in speleološko posebnost. Če prav je po imenu divje, pa je treba za to lastnost počakati na pravi trenutek.
7. sezono oddaje naPOTki, v kateri raziskujemo občinske grbe, končujemo v »srcu Slovenije«. Osrednjeslovenska regija je središčna, po gostoti prebivalcev najgosteje naseljena, po številu prebivalcev največja, po površini pa druga največja statistična regija. Pripada ji 25 občin, dve od njih oz. njuna grba je pod drobnogled vzela Andreja Čokl. Pri obeh je v ospredju človeški lik, uravnoteženo enkrat ženski, drugič moški, oba lika pa sta tudi sicer močno povezana z zgodovino in sedanjostjo obeh občin. Kdo še ni slišal za kamniško Veroniko in kdo ne pozna rokovnjačev iz Lukovice? Izbor je torej dobro utemeljen, pod drobnogledom pa grba občin Kamnik in Lukovica.
V tokratnih naPOTkih smo se odpravili v Goriško statistično regijo. Kaj nam o zgodovini, naravi in kulturi občin Vipava in Nova Gorica povesta njuna grba, smo govorili z lokalno turistično vodnico iz Vipave Jano Kete in sodelavko Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri ZRC Sazu na novogoriški raziskovalni postaji dr. Petro Kolenc. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Med grbi občin na Gorenjskem smo si izbrali grb občine Žirovnica, z njim pa bomo ta del Slovenije spoznali predvsem kot zibelko kulturne dediščine Slovenije. V majhni občini na severu Slovenije leži najvišji vrh Karavank Stol, čeznjo pelje pohodniška pot Julijana Trail, tam najdemo tudi eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Sloveniji - Ajdno, a raziskovanja te občine se bomo lotili prav s pomočjo grba. Na zlato obrobljenem zelenem ščitu je v satovje nanizanih 5 zlatih peres. Simbolizirajo 5 velikih mož, pet piscev, ki so se rodili na območju majhne, le dobrih 42 km2 velike občine.
Obalno- kraška statistična regija obsega dobrih 1000 kvadratnih kilometrov površine Slovenije in je tako ena njenih manjših regij, v kateri živi približno 5,5 odstotkov prebivalcev. Ankaran, Divača, Hrpelje- Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana so občine, ki jo sestavljajo, in bržkone bi znali opisati vsaj kakšen njihov grb, morda obalnih. Od sonca do bele golobice z oljčno vejico v kljunu in seveda piranskega rdečega križa Svetega Jurija. Mi pa bomo tokrat spoznali dva malo manj znana in skoznju tudi zgodbe krajev, ki jih objemata. Gremo na Kras z Mojco Delač!
Koroška je regija, do katere nas pripelje grozna cesta, po kateri se vsak dan vijejo kolone pločevine, v kateri Korošice in Korošci potrpežljivo čakajo na dan, ko bo z gozdom najbolj poraščen del Slovenije vendarle dobil svoje okno v svet. Razdeljena je na 12 občin, vsaka ima svoj grb in seveda svojo zgodbo o tem, kako je ta nastal. Da bi prišel na Koroško in poizvedel, kaj predstavljajo njihovi grbi je na prej omenjeni cesti svoje zdravje tvegal kolega Jure K. Čokl. Cesta ga je pripeljala do Slovenj Gradca, kjer je sredi mesta na Starem trgu zavil v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer ga je sprejel Marko Košan, kustos in muzejski svetnik galerije, sicer pa umetnostni zgodovinar.
Koroška je regija, do katere nas pripelje grozna cesta, po kateri se vsak dan vijejo kolone pločevine, v kateri Korošice in Korošci potrpežljivo čakajo na dan, ko bo z gozdom najbolj poraščen del Slovenije vendarle dobil svoje okno v svet. Razdeljena je na 12 občin, vsaka ima svoj grb in seveda svojo zgodbo o tem, kako je ta nastal. Da bi prišel na Koroško in poizvedel, kaj predstavljajo njihovi grbi je na prej omenjeni cesti svoje zdravje tvegal kolega Jure K. Čokl. Cesta ga je pripeljala do Slovenj Gradca, kjer je sredi mesta na Starem trgu zavil v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer ga je sprejel Marko Košan, kustos in muzejski svetnik galerije, sicer pa umetnostni zgodovinar.
Prvi od dveh grbov, ki ju spoznamo tokrat, je nastal leta 1999, motiv zanj izhaja iz bogate kulturne zgodovine, drugi pa je nastal leta 2006 in poudarja predvsem naravne znamenitosti občine. Predstavljamo občinska grba Podravske statistične regije: Poljčane in Hajdina.
V naPOTkih bomo tokrat raziskovali nekatere grbe Pomurske statistične regije. Aleš Ogrin se je tja odpravil v lov za vzhajajočim soncem, različnimi žiti in seveda štorkljo. Omenjene značilnosti območja je našel v občinah Murska Sobota, Odranci in Velika Polana.
Zakaj je avtorica tokratnih naPOTkov po Primorsko-notranjski statistični regiji izbrala Postojno, Cerknico in Bloke? Zato, ker je v 1. sezoni raziskovala ostale kraje v omenjeni regiji. V aktualni seriji naših jutranjih reportaž pa odkrivamo slovenske občinske grbe in Nadia Petauer v naslednjih minutah vabi v družbo človeške ribice, orla z zlatim kljunom, abstraktnih vodnih in gozdnih linij ter najstarejšega smučarja na območju srednje Evrope.
Odpravili smo se v Jugovzhodno regijo, a ker je ta sestavljena iz 21 občin in – kakopak – preobsežna za spoznavanje vseh občinskih grbov samo v eni oddaji, je Tina Lamovšek obiskala 3 občine, ki jim je nekaj skupno. Vse imajo v grbu žival! Tokrat bomo spoznali risa, petelina in čebelice.
Neveljaven email naslov
