Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Črka T je danes na vrsti na našem seznamu najredkeje poseljenih slovenskih občin. Pelje nas na severozahod naše države. Če bi občini, ki smo jo obiskali, morali dodeliti eno barvo, bi to bila zagotovo smaragdno modra – zaradi Soče. V Tolmin, ki je (še posebej v toplejših mesecih) razmeroma dobro obiskan, je pot vodila Andrejo Gradišar, ki je v tem koncu naše države poskušala najti tudi kaj malo manj poznanega oz. poznano predstaviti z druge plati. Odpravila se je na Kozlov rob, ki na enem mestu združuje ostaline tako daljne kot bližnje preteklosti, hkrati pa ponuja še razgled na celotno tolminsko kotlino. Ogledala si je domačo zbirko ostankov 1. svetovne vojne, se okrepčala s sirom Tolmincem in za konec šla napolnit svojo stekleničko z zdravilno vodo.
V Tolmin po lepe razglede, ostanke 1. svetovne vojne, okusen sir in zdravilno vodo
Črka T je na vrsti na našem seznamu najredkeje poseljenih slovenskih občin. Pelje nas na severozahod naše države. Če bi občini, ki smo jo obiskali, morali dodeliti barvo, bi bila to zagotovo smaragdno modra – zaradi Soče. Gremo v Tolmin, ki je (še posebno v toplejših mesecih) razmeroma dobro obiskan. Je pa v tem koncu naše države tudi precej manj raziskanih kotičkov.
Kozlov rob združuje na istem mestu ostanke daljne in bližnje preteklosti, hkrati pa ponuja razgled na celotno tolminsko kotlino
Vzpetina z ruševinami nekdanjega gradu stoji v središču Tolmina. Do ruševin vodi okvirno polurni vzpon po učni poti. Na pobočju je tudi bunker iz 1. svetovne vojne. Na vrhu, na območju med severnim grajskim zidom in obzidjem, so lani izvedli izkopavanja. Kot pove sogovornik kustos arheolog Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja, so se osredotočili na zadnjo poselitev Kozlovega roba ob koncu 16. in na začetku 17. stoletja.
"Največ najdenih stvari je vezanih na osnovne in druge dejavnosti v gradu. Gre za najdbe, povezane s kuhinjskimi aktivnostmi - kosti, zlomljeno lončenino. Manj je lepše keramike. Potem so tu najdbe, ki kažejo na bivanje v gradu - orodje, orožje, presenetljivo veliko ključavnic. Med vrednejšimi predmeti je zlatnik iz 16. stoletja. Gre za novec, ki je bil kovan v beneških kovnicah. Potem so tu nakitni predmeti - igle, lasnice. Ena lepših stvari, ki so bile odkrite, je marmornat kipec - doprsje ženske figure, najverjetneje iz italijanskih delavnic 16. stoletja."
Rezultate izkopavanj bo mogoče videti letos poleti na tolminskem mestnem trgu.
Z detektorjem kovin in krampom do zasebnega muzeja
Muzej Mrzli vrh stoji v Zatolminu. Gre za zasebno zbirko predvsem ostankov 1. svetovne vojne, ki jo je skupaj z očetom in bratom ustvaril Matjaž Velikonja. Ena izmed polic je namenjena tudi medicinskim pripomočkom:
"Na njej so različne protibolečinske tablete. Zanimiva je ta steklenička, ki je bila namenjena za rast last. Potem je tukaj predel s čutaricami in konzervami - od ribjih konzerv do zajčje obare."
Muzej, ki je v prizidku domače hiše, je odprt vsak dan od 8. do 20. ure po predhodni najavi obiskovalcev.
Sir mora imeti sobno temperaturo
Ekološka vasica Čadrg je ena redkih, ki je še ohranila zadružni način izdelovanja sira v skupni vaški sirarni. Kot pove Marija Bončina s kmetije Pri Lovrču se opravila začnejo navsezgodaj - prva je molža, sledi prevoz mleka v sirarno in do poldneva še izdelava sira. Ta nato zori še okvirno dva meseca.
"Tolminc mora biti dovolj zorjen. Mi nimamo več certifikata, smo obupali po kar dolgih letih. Delamo po tradicionalni recepturi, vse je enako, razen, da nimamo certifikata. Sir mora biti na sobni temperaturi, preden ga užijemo, da ima tisti poln okus."
V Gabrje po zdravilno vodo
Grofova voda je zdravilni izvir nad vasjo Gabrje. Strma asfaltna pot, ki vodi iz vasi, hitro preide v gozdno, na poti je včasih treba preskočiti kakšen manjši potoček, prečkati most nad slapom. Pot do izvira vzame okvirno pol ure, vmes pa je mogoče opazovati več kot deset slapov.
"Grofova voda izvira v grapi potoka Sopotnica. Dolina Soče je znana kot dežela žive vode. Kar nekaj izvirov ima zdravilne učinke, Grofova voda pa ima največjo zdravilno moč," pove Tjaša Bizjak iz TIC Tolmin.
To vodo so nekoč nosili v dolino grofu. Od tod tudi izvira ime: "Vsak dan naj bi jo v lesenih posodah nosili na grad, da jo je lahko pil in ostal večno mlad," je dodala sogovornica.
Črka T je danes na vrsti na našem seznamu najredkeje poseljenih slovenskih občin. Pelje nas na severozahod naše države. Če bi občini, ki smo jo obiskali, morali dodeliti eno barvo, bi to bila zagotovo smaragdno modra – zaradi Soče. V Tolmin, ki je (še posebej v toplejših mesecih) razmeroma dobro obiskan, je pot vodila Andrejo Gradišar, ki je v tem koncu naše države poskušala najti tudi kaj malo manj poznanega oz. poznano predstaviti z druge plati. Odpravila se je na Kozlov rob, ki na enem mestu združuje ostaline tako daljne kot bližnje preteklosti, hkrati pa ponuja še razgled na celotno tolminsko kotlino. Ogledala si je domačo zbirko ostankov 1. svetovne vojne, se okrepčala s sirom Tolmincem in za konec šla napolnit svojo stekleničko z zdravilno vodo.
V Tolmin po lepe razglede, ostanke 1. svetovne vojne, okusen sir in zdravilno vodo
Črka T je na vrsti na našem seznamu najredkeje poseljenih slovenskih občin. Pelje nas na severozahod naše države. Če bi občini, ki smo jo obiskali, morali dodeliti barvo, bi bila to zagotovo smaragdno modra – zaradi Soče. Gremo v Tolmin, ki je (še posebno v toplejših mesecih) razmeroma dobro obiskan. Je pa v tem koncu naše države tudi precej manj raziskanih kotičkov.
Kozlov rob združuje na istem mestu ostanke daljne in bližnje preteklosti, hkrati pa ponuja razgled na celotno tolminsko kotlino
Vzpetina z ruševinami nekdanjega gradu stoji v središču Tolmina. Do ruševin vodi okvirno polurni vzpon po učni poti. Na pobočju je tudi bunker iz 1. svetovne vojne. Na vrhu, na območju med severnim grajskim zidom in obzidjem, so lani izvedli izkopavanja. Kot pove sogovornik kustos arheolog Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja, so se osredotočili na zadnjo poselitev Kozlovega roba ob koncu 16. in na začetku 17. stoletja.
"Največ najdenih stvari je vezanih na osnovne in druge dejavnosti v gradu. Gre za najdbe, povezane s kuhinjskimi aktivnostmi - kosti, zlomljeno lončenino. Manj je lepše keramike. Potem so tu najdbe, ki kažejo na bivanje v gradu - orodje, orožje, presenetljivo veliko ključavnic. Med vrednejšimi predmeti je zlatnik iz 16. stoletja. Gre za novec, ki je bil kovan v beneških kovnicah. Potem so tu nakitni predmeti - igle, lasnice. Ena lepših stvari, ki so bile odkrite, je marmornat kipec - doprsje ženske figure, najverjetneje iz italijanskih delavnic 16. stoletja."
Rezultate izkopavanj bo mogoče videti letos poleti na tolminskem mestnem trgu.
Z detektorjem kovin in krampom do zasebnega muzeja
Muzej Mrzli vrh stoji v Zatolminu. Gre za zasebno zbirko predvsem ostankov 1. svetovne vojne, ki jo je skupaj z očetom in bratom ustvaril Matjaž Velikonja. Ena izmed polic je namenjena tudi medicinskim pripomočkom:
"Na njej so različne protibolečinske tablete. Zanimiva je ta steklenička, ki je bila namenjena za rast last. Potem je tukaj predel s čutaricami in konzervami - od ribjih konzerv do zajčje obare."
Muzej, ki je v prizidku domače hiše, je odprt vsak dan od 8. do 20. ure po predhodni najavi obiskovalcev.
Sir mora imeti sobno temperaturo
Ekološka vasica Čadrg je ena redkih, ki je še ohranila zadružni način izdelovanja sira v skupni vaški sirarni. Kot pove Marija Bončina s kmetije Pri Lovrču se opravila začnejo navsezgodaj - prva je molža, sledi prevoz mleka v sirarno in do poldneva še izdelava sira. Ta nato zori še okvirno dva meseca.
"Tolminc mora biti dovolj zorjen. Mi nimamo več certifikata, smo obupali po kar dolgih letih. Delamo po tradicionalni recepturi, vse je enako, razen, da nimamo certifikata. Sir mora biti na sobni temperaturi, preden ga užijemo, da ima tisti poln okus."
V Gabrje po zdravilno vodo
Grofova voda je zdravilni izvir nad vasjo Gabrje. Strma asfaltna pot, ki vodi iz vasi, hitro preide v gozdno, na poti je včasih treba preskočiti kakšen manjši potoček, prečkati most nad slapom. Pot do izvira vzame okvirno pol ure, vmes pa je mogoče opazovati več kot deset slapov.
"Grofova voda izvira v grapi potoka Sopotnica. Dolina Soče je znana kot dežela žive vode. Kar nekaj izvirov ima zdravilne učinke, Grofova voda pa ima največjo zdravilno moč," pove Tjaša Bizjak iz TIC Tolmin.
To vodo so nekoč nosili v dolino grofu. Od tod tudi izvira ime: "Vsak dan naj bi jo v lesenih posodah nosili na grad, da jo je lahko pil in ostal večno mlad," je dodala sogovornica.
Tokrat smo ugodno smuko iskali na smučišču, ki se vzpenja nad knežjim mestom in pod Tolstim vrhom. 15-minutna vožnja nas iz Celja pripelje na smučišče Celjska koča. Prvič so tam smučali že leta 1932. Malo smučišče nudi skupaj 1200m prog, dve vlečnici in trak za najmlajše pa omogočajo smuko za vso družino. Na voljo je tudi nočna smuka, zato se radi pohvalijo, da imajo vse, kar imajo veliki.
Odprava NaPOTkov je tokrat obiskala smučišče, ki je od Ljubljane oddaljeno pičlih 25 kilometrov. Smučišče Šentjošt nad Horjulom se razteza na površini hektar in pol, leži na nadmorski višini 600 metrov in spominja na amfiteater sredi vasi. Čeprav malo smučišče, ima vse kar imajo veliki: umetno zasneževanje, nočno smuko, šolo smučanja, nujno medicinsko pomoč in več kot 50 letno tradicijo. Zadnja leta so, kljub prislovično zelenim zimam, za Šentjošt ugodna- lani so imeli 82 smučarskih dni, današnji je 32-ti v letošnji sezoni. Bojan Leskovec je spoznal družinam prijazno smučišče Šentjošt nad Horjulom na sončen in mrzel zimski dan, ki ga je popestril živahen počitniški utrip.
V nekaterih delih severovzhodne Slovenije so – vsaj za zdaj – ostali brez snežne odeje. Tudi na najnižje ležečem smučišču pri nas, ki deluje od konca 90-ih let prejšnjega stoletja: na Smučišču Globoki klanec, ki leži v trikotniku med Ptujem, Ormožem in Ljutomerom. Lanska sezona je bila najuspešnejša, na letošnjo še optimistično čakajo.
18 km od Ajdovščine, 17 km od Idrije in 22 km od Logatca se nahaja smučišče SKI BOR Črni vrh. Darja Pograjc se je v četrtek dopoldne odpravila v snežnobelo odeto idilo v omenjene konce – proti Črnemu vrhu nad Idrijo. V času njenega obiska je smučišče pravzaprav šele ravno dobro zaživelo. Pretekli vikend je bil namreč prvi, ki je dejansko ponudil vremenske pogoje, ki so omogočili odprtje smučišča.
Veste, kje je bila zgrajena ena prvih smučarskih sedežnic v Sloveniji? Ali pa raje kar v bivši Jugoslaviji? Odgovor je za marsikoga malce nepričakovan – na Španovem vrhu, smučišču nad Jesenicami in pod Golico. Planina pod Golico je sicer najbolj znana po rastišču narcis, a nekoč je bila tudi pomembno smučarsko središče, dolgo časa pa je veljala za najdaljo sedežnico v skupni državi. Po zaslugi zanesenjaških domačinov, ki so leta 2016 sedežnico in smučišče odkupili od občine Jesenice in ju tako rešili pred uničenjem, pa se lahko smučarji tudi letos med vikendi smučajo na 2.200 metrov dolgi progi.
Nadaljujemo serijo Napotkov, v kateri obiskujemo manjša slovenska smučišča. Iz 430 metrov nadmorske višine v Zasavju, kjer smo obiskali prvo smučišče Kandrše Vidrga, se zdaj v iskanju snega dvigamo nad 1200 metrov nadmorske višine, kjer leži smučišče z imenom Trije kralji. Glede na klasifikacijo Ministrstva za infrastrukturo sicer to smučišče na Pohorju sodi med velika smučišča. Glede na klasifikacijo, ki jo upoštevajo pri projektu Naj smučišče, in klasifikacijo, ki jo ima Združenje slovenskih žičničarjev, pa spada pod manjša smučišča. V sredo, ko sta bili tam odprti dve od skupno štirih smučarskih prog, se je na Tri kralje odpravila Darja Pograjc.
Serijo oddaj NaPOTki, v kateri bomo obiskovali manjša slovenska smučišča, začenjamo v Zasavju, na le 430 metrih nadmorske višine. Tam se v Krajevni skupnosti Mlinše-Kolovrat nahaja smučišče Kandrše Vidrga. Kljub temu, da je manjša dolina, v kateri leži, hladnejša od okoliških krajev, se vse pogosteje zanašajo na umetno zasneževanje. Smučišče je namenjeno najmlajšim, ima pa tudi sankališče. Obiskala ga je Andreja Gradišar.
»Slovenija je povezana z avtocesto od palm ob Jadranskem morju do štorkelj ob 'panonskem morju',« so konec oktobra leta 2008 zapisali v časniku Finance. Takrat so namreč odprli celotno pomursko avtocesto A5 Maribor-Pince, kar je prineslo olajšanje predvsem prebivalcem ob tranzitno zelo obremenjeni cesti od Lenarta mimo Gornje Radgone proti Murski Soboti in naprej proti Dolgi vasi oz. meji z Madžarsko. Avtocesta A5 se v razcepu Dragučova odcepi od avtoceste A1, poteka prek Slovenskih goric in Prekmurja in je bila dokončana rekordno hitro. Pospešeno so jo začeli graditi leta 2006 in dokončali dve leti pozneje. Izjema je bil že leta 2000 začeti odsek Vučja vas – Beltinci, ki je pravzaprav predstavljal 'obvoznico' Murske Sobote in je bil končan že leta 2003. Prav ta del pomurske avtoceste se lahko pohvali tudi z najdaljšima slovenskima cestnima mostovoma prek reke Mure, dolga sta 837 oz. 833 metrov. Druge značilnosti 'pomurke' je odkrivala Andreja Čokl.
Pot nas bo tokrat popeljala po najmlajši slovenski avtocesti A4. Avtocesta Draženci–Gruškovje teče najprej po Dravskem polju, po prečkanju vodotoka Polskava pa preide na gričevnato območje Haloz. V nasprotju z drugimi je zgraditev tega projekta civilna iniciativa težko pričakovala, celoten proces od začetka do konca pa se bere kot dober roman. Ob odprtju se je izboljšala kakovost življenja ljudi ter povečala prometna varnost. A4 je namreč prevzela velik del mednarodnega tranzitnega prometa med mednarodnima mejnima prehodoma Šentilj in Gruškovje. O tem, kakšen je občutek, ko izveš, da bodo porušili tvoj dom, ki stoji na trasi bodoče avtoceste, in še o drugih zanimivostih A4 v NaPOTkih.
V tokratni epizodi naPOTkov, ki jih posvečamo petdesetletnici slovenskih avtocest, se bomo z Mojco Delač odpravili v svet krasa in burje. Sežanski krak primorske avtoceste A3 se začne v razcepu Gabrk in konča na meji z Italijo. Cesto so začeli graditi leta 1994 in jo zaključili v le nekaj letih. Kako so jo načrtovali, kakšen gradbeni izziv je bilo ravno podolje, kako je z vzdrževanjem in kako ob njej živijo domačini? Vse to v naslednjih minutah.
Tokrat se peljemo od predora Karavanke, od slovensko-avstrijske meje, od Gorenjske čez osrednjo Slovenijo proti jugovzhodu, mimo dolenjskih gričev do meje s Hrvaško. Takšna je trasa avtoceste A2 v skupni dolžini nekaj več kot 175 kilometrov.
10. sezona Napotkov bo posebna, jubilejna! Prvo izmed petih epizod v seriji, ki smo jo naslovili 50 let avtocest v Sloveniji, je pripravila Darja Pograjc. Znašla se je pred izredno zahtevno nalogo, in sicer kako predstaviti kar 230,7 km dolg odsek avtoceste od Srmina do Šentilja – povezavo med slovensko obalo in avstrijsko mejo na severu. A1 je ime pod katerim sta združeni primorska in štajerska avtocesta, avtorica pa je z vsakega dela za Napotke izbrala po en element.
Dolina Draga je dolga le 2 kilometra, v njej ni naselja, le nekaj posameznih hiš, gostišče in lokostrelski park, pa vendar ta ozka dolina skriva veliko zgodb in zgodovine. Nekoč so se po njej raztezali pašniki. danes pa je poraščena z gozdovi, obdajajo jo gore, med njimi tudi domačinom zelo draga Begunjščica. Dolino opevajo tudi Avsenikove pesmi, skriva pa tako veličastne kot tragične zgodbe: od viteških lastnikov gradu Kamen, številnih običajev in šeg, ki še vedno živijo med domačini, uspeha narodno-zabavne glasbe, do poboja talcev v 2. svetovni vojni. Po dolini in okoliških planinah vodita tudi dve tematski poti: Lambergova in pastirska pot. Pojdite s Prvim v dolino, kjer murke cveto, tja, kjer ptički pojo ...
Naše raziskovanje slovenskih dolin bomo nadaljevali na Gorenjskem. Tam leži tudi ledeniška dolina Planica, ki jo seveda najbolj poznamo po skakalnicah in smučarskih skokih. Zato smo raje kot njen začetni del raziskali zatrep planiške doline, ki ga mnogokrat zmotno poimenujemo kar za svojo dolino. Več pa v naPOTkih, ki jih je pripravil Aleš Ogrin.
Raziskovanje slovenskih dolin nas bo tokrat vodilo v Tuhinjsko dolino. Dolina, ki leži med Celjsko in Ljubljansko kotlino se med drugim ponaša z zdravilno vodo. Pot skoznjo je bila v srednjem veku prometno pomembnejša kot na primer pot čez Trojane, ki so jo radi uporabljali Stari Rimljani. Posledično se je v dolini takrat močno razvilo gostilničarstvo. Če gremo še dlje v zgodovino – na tem območju so našli tako ostanke mamuta kot pritlikavega nosoroga.
Vipavska dolina se je kot turistična destinacija začela tržiti pozno, lokalni vodniki pravijo, da velja celo za eno najmlajših destinacij. Nasprotno lahko rečemo, ko govorimo o vinskih kleteh – na Gočah so te stare več sto let. Gre za vasico, ki je v celoti spomeniško zaščitena, Ana Skrt pa poleg omenjenih Goč v današnjih Napotkih predstavlja še vinarski muzej v Vipavi, spoznali boste avtohtono vipavsko vinsko sorto, poleg enogastronomskih dražljajev pa morda dobili tudi idejo za aktiven obisk doline med Nanosom in Novo Gorico.
Na Prvem odprava NaPOTkov nadaljuje s potepi in raziskovanji slovenskih dolin in grap. Slikovita Bohinjska proga, reka Bača, s katero je mogoče tudi slikati, sledovi Rapalske meje, tematska pot Na svoji zemlji, izzivi za gorske tekače in kolesarje, botanične posebnosti in presežki- vse to v Baški grapi, ki jo je obiskal Bojan Leskovec.
Tokrat smo obiskali eno najlepših alpskih dolin – Logarsko dolino. Marsikomu je dobro poznana, najbolj obiskana je v poletnem času. Recimo na topel oktobrski četrtek pa boste tam našli tudi še kakšno organizirano skupino šolarjev ali upokojencev, največ pa domačinov, kolesarjev.
Začenjamo novo sezono naPOTkov, do decembra bomo vijugali med nekaterimi slovenskimi dolinami. Danes navigacijo nastavljamo v porečje poljanske Sore, na območje jugovzhodne Gorenjske in tja, kjer je pisatelj Ivan Tavčar našel navdih za eno najlepših slovenskih ljubezenskih zgodb. V Poljansko dolino in v novo sezono naPOTkov vabi Nadia Petauer.
Bukovniško jezero leži čisto blizu meje z Madžarsko, v občini Dobrovnik, ne poznajo pa ga le prekmurski ribiči, temveč tudi ljubitelji lepe narave in iskalci človeku blagodejnih energij in izvirov zdravilne vode. Kar nekaj presenečenj nas je čakalo tam, tudi to, da je jezero trebutno prazno! A na srečo okolica jezera ponuja številne druge možnosti za preživljanje časa v lepi naravi, jezero pa bo spet polno prihodnje leto, upajo ribiči.
Neveljaven email naslov
