Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Črka T je danes na vrsti na našem seznamu najredkeje poseljenih slovenskih občin. Pelje nas na severozahod naše države. Če bi občini, ki smo jo obiskali, morali dodeliti eno barvo, bi to bila zagotovo smaragdno modra – zaradi Soče. V Tolmin, ki je (še posebej v toplejših mesecih) razmeroma dobro obiskan, je pot vodila Andrejo Gradišar, ki je v tem koncu naše države poskušala najti tudi kaj malo manj poznanega oz. poznano predstaviti z druge plati. Odpravila se je na Kozlov rob, ki na enem mestu združuje ostaline tako daljne kot bližnje preteklosti, hkrati pa ponuja še razgled na celotno tolminsko kotlino. Ogledala si je domačo zbirko ostankov 1. svetovne vojne, se okrepčala s sirom Tolmincem in za konec šla napolnit svojo stekleničko z zdravilno vodo.
V Tolmin po lepe razglede, ostanke 1. svetovne vojne, okusen sir in zdravilno vodo
Črka T je na vrsti na našem seznamu najredkeje poseljenih slovenskih občin. Pelje nas na severozahod naše države. Če bi občini, ki smo jo obiskali, morali dodeliti barvo, bi bila to zagotovo smaragdno modra – zaradi Soče. Gremo v Tolmin, ki je (še posebno v toplejših mesecih) razmeroma dobro obiskan. Je pa v tem koncu naše države tudi precej manj raziskanih kotičkov.
Kozlov rob združuje na istem mestu ostanke daljne in bližnje preteklosti, hkrati pa ponuja razgled na celotno tolminsko kotlino
Vzpetina z ruševinami nekdanjega gradu stoji v središču Tolmina. Do ruševin vodi okvirno polurni vzpon po učni poti. Na pobočju je tudi bunker iz 1. svetovne vojne. Na vrhu, na območju med severnim grajskim zidom in obzidjem, so lani izvedli izkopavanja. Kot pove sogovornik kustos arheolog Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja, so se osredotočili na zadnjo poselitev Kozlovega roba ob koncu 16. in na začetku 17. stoletja.
"Največ najdenih stvari je vezanih na osnovne in druge dejavnosti v gradu. Gre za najdbe, povezane s kuhinjskimi aktivnostmi - kosti, zlomljeno lončenino. Manj je lepše keramike. Potem so tu najdbe, ki kažejo na bivanje v gradu - orodje, orožje, presenetljivo veliko ključavnic. Med vrednejšimi predmeti je zlatnik iz 16. stoletja. Gre za novec, ki je bil kovan v beneških kovnicah. Potem so tu nakitni predmeti - igle, lasnice. Ena lepših stvari, ki so bile odkrite, je marmornat kipec - doprsje ženske figure, najverjetneje iz italijanskih delavnic 16. stoletja."
Rezultate izkopavanj bo mogoče videti letos poleti na tolminskem mestnem trgu.
Z detektorjem kovin in krampom do zasebnega muzeja
Muzej Mrzli vrh stoji v Zatolminu. Gre za zasebno zbirko predvsem ostankov 1. svetovne vojne, ki jo je skupaj z očetom in bratom ustvaril Matjaž Velikonja. Ena izmed polic je namenjena tudi medicinskim pripomočkom:
"Na njej so različne protibolečinske tablete. Zanimiva je ta steklenička, ki je bila namenjena za rast last. Potem je tukaj predel s čutaricami in konzervami - od ribjih konzerv do zajčje obare."
Muzej, ki je v prizidku domače hiše, je odprt vsak dan od 8. do 20. ure po predhodni najavi obiskovalcev.
Sir mora imeti sobno temperaturo
Ekološka vasica Čadrg je ena redkih, ki je še ohranila zadružni način izdelovanja sira v skupni vaški sirarni. Kot pove Marija Bončina s kmetije Pri Lovrču se opravila začnejo navsezgodaj - prva je molža, sledi prevoz mleka v sirarno in do poldneva še izdelava sira. Ta nato zori še okvirno dva meseca.
"Tolminc mora biti dovolj zorjen. Mi nimamo več certifikata, smo obupali po kar dolgih letih. Delamo po tradicionalni recepturi, vse je enako, razen, da nimamo certifikata. Sir mora biti na sobni temperaturi, preden ga užijemo, da ima tisti poln okus."
V Gabrje po zdravilno vodo
Grofova voda je zdravilni izvir nad vasjo Gabrje. Strma asfaltna pot, ki vodi iz vasi, hitro preide v gozdno, na poti je včasih treba preskočiti kakšen manjši potoček, prečkati most nad slapom. Pot do izvira vzame okvirno pol ure, vmes pa je mogoče opazovati več kot deset slapov.
"Grofova voda izvira v grapi potoka Sopotnica. Dolina Soče je znana kot dežela žive vode. Kar nekaj izvirov ima zdravilne učinke, Grofova voda pa ima največjo zdravilno moč," pove Tjaša Bizjak iz TIC Tolmin.
To vodo so nekoč nosili v dolino grofu. Od tod tudi izvira ime: "Vsak dan naj bi jo v lesenih posodah nosili na grad, da jo je lahko pil in ostal večno mlad," je dodala sogovornica.
Črka T je danes na vrsti na našem seznamu najredkeje poseljenih slovenskih občin. Pelje nas na severozahod naše države. Če bi občini, ki smo jo obiskali, morali dodeliti eno barvo, bi to bila zagotovo smaragdno modra – zaradi Soče. V Tolmin, ki je (še posebej v toplejših mesecih) razmeroma dobro obiskan, je pot vodila Andrejo Gradišar, ki je v tem koncu naše države poskušala najti tudi kaj malo manj poznanega oz. poznano predstaviti z druge plati. Odpravila se je na Kozlov rob, ki na enem mestu združuje ostaline tako daljne kot bližnje preteklosti, hkrati pa ponuja še razgled na celotno tolminsko kotlino. Ogledala si je domačo zbirko ostankov 1. svetovne vojne, se okrepčala s sirom Tolmincem in za konec šla napolnit svojo stekleničko z zdravilno vodo.
V Tolmin po lepe razglede, ostanke 1. svetovne vojne, okusen sir in zdravilno vodo
Črka T je na vrsti na našem seznamu najredkeje poseljenih slovenskih občin. Pelje nas na severozahod naše države. Če bi občini, ki smo jo obiskali, morali dodeliti barvo, bi bila to zagotovo smaragdno modra – zaradi Soče. Gremo v Tolmin, ki je (še posebno v toplejših mesecih) razmeroma dobro obiskan. Je pa v tem koncu naše države tudi precej manj raziskanih kotičkov.
Kozlov rob združuje na istem mestu ostanke daljne in bližnje preteklosti, hkrati pa ponuja razgled na celotno tolminsko kotlino
Vzpetina z ruševinami nekdanjega gradu stoji v središču Tolmina. Do ruševin vodi okvirno polurni vzpon po učni poti. Na pobočju je tudi bunker iz 1. svetovne vojne. Na vrhu, na območju med severnim grajskim zidom in obzidjem, so lani izvedli izkopavanja. Kot pove sogovornik kustos arheolog Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja, so se osredotočili na zadnjo poselitev Kozlovega roba ob koncu 16. in na začetku 17. stoletja.
"Največ najdenih stvari je vezanih na osnovne in druge dejavnosti v gradu. Gre za najdbe, povezane s kuhinjskimi aktivnostmi - kosti, zlomljeno lončenino. Manj je lepše keramike. Potem so tu najdbe, ki kažejo na bivanje v gradu - orodje, orožje, presenetljivo veliko ključavnic. Med vrednejšimi predmeti je zlatnik iz 16. stoletja. Gre za novec, ki je bil kovan v beneških kovnicah. Potem so tu nakitni predmeti - igle, lasnice. Ena lepših stvari, ki so bile odkrite, je marmornat kipec - doprsje ženske figure, najverjetneje iz italijanskih delavnic 16. stoletja."
Rezultate izkopavanj bo mogoče videti letos poleti na tolminskem mestnem trgu.
Z detektorjem kovin in krampom do zasebnega muzeja
Muzej Mrzli vrh stoji v Zatolminu. Gre za zasebno zbirko predvsem ostankov 1. svetovne vojne, ki jo je skupaj z očetom in bratom ustvaril Matjaž Velikonja. Ena izmed polic je namenjena tudi medicinskim pripomočkom:
"Na njej so različne protibolečinske tablete. Zanimiva je ta steklenička, ki je bila namenjena za rast last. Potem je tukaj predel s čutaricami in konzervami - od ribjih konzerv do zajčje obare."
Muzej, ki je v prizidku domače hiše, je odprt vsak dan od 8. do 20. ure po predhodni najavi obiskovalcev.
Sir mora imeti sobno temperaturo
Ekološka vasica Čadrg je ena redkih, ki je še ohranila zadružni način izdelovanja sira v skupni vaški sirarni. Kot pove Marija Bončina s kmetije Pri Lovrču se opravila začnejo navsezgodaj - prva je molža, sledi prevoz mleka v sirarno in do poldneva še izdelava sira. Ta nato zori še okvirno dva meseca.
"Tolminc mora biti dovolj zorjen. Mi nimamo več certifikata, smo obupali po kar dolgih letih. Delamo po tradicionalni recepturi, vse je enako, razen, da nimamo certifikata. Sir mora biti na sobni temperaturi, preden ga užijemo, da ima tisti poln okus."
V Gabrje po zdravilno vodo
Grofova voda je zdravilni izvir nad vasjo Gabrje. Strma asfaltna pot, ki vodi iz vasi, hitro preide v gozdno, na poti je včasih treba preskočiti kakšen manjši potoček, prečkati most nad slapom. Pot do izvira vzame okvirno pol ure, vmes pa je mogoče opazovati več kot deset slapov.
"Grofova voda izvira v grapi potoka Sopotnica. Dolina Soče je znana kot dežela žive vode. Kar nekaj izvirov ima zdravilne učinke, Grofova voda pa ima največjo zdravilno moč," pove Tjaša Bizjak iz TIC Tolmin.
To vodo so nekoč nosili v dolino grofu. Od tod tudi izvira ime: "Vsak dan naj bi jo v lesenih posodah nosili na grad, da jo je lahko pil in ostal večno mlad," je dodala sogovornica.
Suša nima svoje krajevne table, niti prebivalcev. Je pa to kraj, ki ima dve kapelici, čudežni studenec, cerkev na vrhu skalne pečine, nekaj sprehajalnih poti, plezalno steno, v neposredni bližini pa je Selška Sora, ki je še posebej poleti primerna za hitro osvežitev. Sušo najdete približno 3 kilometre po tem, ko prevozite Železnike. Sicer pa se nahaja med Železniki in Zalim Logom, krajem, ki je med drugim znan po »senci in zelju«. Zakaj, v Napotkih razloži Darja Pograjc, ki je v Suši senco in hlad iskala pretekli teden, ko so se nižinski kraji borili z vročino.
V tokratnih Napotkih se bomo vkrcali na Barko. Pri tem pa nam bodo bolj kot vesla pomagale noge. Zavijamo v jugozahodni del Slovenije. Le nekaj minut vožnje iz Divače, mimo svetovno znanih Škocjanskih jam, vas table usmerijo – na Barko. Začetki tega kraja naj bi segali že v prazgodovinsko obdobje, prva pisna omemba pa v leto 1460, v Senožejskem katastru. Na radijskih valovih s pomočjo treh domačinov, Primoža Polha, Stanka Polha in Denisa Ambrožiča, Barko navigira Mojca Delač.
Veliko Slovencev v tem času išče morsko osvežitev. Takšne, s slano vodo povezane osvežitve vam v tokratnih naPOTkih žal ne bomo ponudili, vam bomo pa ponudili Morsko. Naselje, ki šteje približno 200 prebivalcev, leži na levem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Mogoče se bo kakšnemu domačemu gostu zabavno fotografirati ob tabli naselja. A kar dela to vas bogato, so predvsem zgodbe domačinov. Tina Lamovšek vas s povabilom v naselje Morsko vabi tudi v čas pustovanja pod vodstvo idejnega in umetniškega vodje Branka Drekonje. Zakaj? Prisluhnite današnjim naPOTkom.
In tudi izvor imena Morje, kraja v občini Rače-Fram, ni povezan z vodo. Na poti tja pa se ne boste mogli izgubiti, saj je kraj Morje edini v Sloveniji s tem imenom.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Med poletjem smo si v oddaji NaPOTki zastavili nov cilj: obiskali bomo kraje z imeni, ki jih, če jih napišemo z malo začetnico, uporabljamo v vsakdanjem jeziku za opis predmetov ali pojmov. Prvi je povezan s poletjem: otok. Če ste pomislili na Izolo, na Otočec, na Blejski ali mogoče Mariborski otok, ste zavili v napačno smer. Odpravili smo se v Otok. Ja, nismo se zmotili: v vas Otok, edini naseljen otok v Sloveniji, ki danes sicer le še redko postane otok sredi Cerkniškega jezera.
Tokratni cilj je v Posavju. 510 metrov dolg osvetljen predor, namenjen kolesarjem in pešcem, zgledno obnovljen grad, sicer eden najpomembnejših spomenikov srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem, gostinec, ki je nekdanji olimpijski in svetovni prvak, pa še bi lahko naštevali. Vse to je obiskala Nataša Rašl v Brestanici in njeni okolici. Najprej je odšla v vas Anže, kjer kakšnega Anžeta sicer ni našla, je pa tam in v okolici srečala kar nekaj zanimivih sogovornikov.
Po približno kilometru vožnje od Šmartnega proti Dobrovem v Goriških Brdih se cesta odcepi levo in na griču nas pozdravi idilična vasica - Biljana. O njeni zgodovini je znanega marsikaj, prav tako pa je vas nosila pomembno vlogo za buditev narodne zavesti in ohranjanja slovenske kulture v teh obmejnih krajih in veljalo je, da "če si rekel Biljana, so jo poznali daleč naokrog". Z radijskim mikrofonom se jo je odpravila raziskovat Mojca Delač.
Obcestno naselje, 306 metrov nadmorske višine, vrtec, cerkev, trgovina in gasilski dom. Tako bi verjetno lahko opisali kar precej manjših slovenskih krajev. Ampak s tem se seveda na Prvem ne bomo zadovoljili, vsak kraj ima namreč svoje zgodbe in Ožbalt, ki se nahaja v občini Podvelka, jih ima veliko! Darja Pograjc jih je odkrivala za Napotke. Odkrila je pa legendo o imenu kraja, talilnico svinca, našla naravni amfiteater sredi gozda, poslušala zgodbe o pogumu splavarjev in posnela Ožbalta iz Ožbalta!
Če se je Bojan Leskovec prejšnji teden odpravil v Bojance pa se tokrat Marko Rozman v Markovce. V Občini, ki zajema devet vasi, živi čez 4200 ljudi. V letih pred nastankom občine in v desetletju po tem je prišlo do pravega razcveta mnogih dejavnosti. Kot boste slišali v nadaljevanju se občino bogati izjemna etnografska dediščina. Govorimo o območju države, od koder izhajajo Kurenti in največje pustne zabave. Napotki tokrat v Markovcih.
Z NaPOTki gremo danes v Belo Krajino, na Bojance. Kraj je nastal v 16. stoletju, o tem pričajo tudi priimki prvih prebivalcev, ki so se ohranili do danes in tvorijo večino vaškega telefonskega imenika. Prebivalcev Bojancev je manj kot sto, ponosni so, da imajo vse kar pritiče sodobnemu načinu življenja. Za povrhu pa še neokrnjeno naravo, mir, kolesarske poti, seizmografsko postajo, skrivno tiskarno, sakralni biser v podobi pravoslavne cerkve ter odlično jagnječjo pečenko.
Tokratni naPOTki so se odpravili v Benedikt. V Slovenskih goricah. Občina, ki združuje dvanajst naselij, se počasi prebuja tudi turistično, gosti imajo za ogled na voljo številne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Ni kaj, tu si lahko turist v zelenju odpočije oči! In da, Tini Lamovšek je uspelo najti Benedikta, ki je v Benedikt zahajal službeno! Prisluhnite. Foto: Tina Lamovšek
V Sloveniji je 70 prebivalcev z imenom Miklavž in kar 5401 prebivalka, ki se podpiše z imenom Marjeta. Sliši se obetavno – je menila avtorica tokratnih naPOTkov, ki se je v iskanju soimenjakov krajev podala v Miklavža in Marjeto na Dravskem polju.
Občina Mirna je ena najmlajših slovenskih občin in spada v jugovzhodno statistično regijo. Obsega 22 naselij na 31 km2 in ima približno 2600 prebivalcev.
Ključna beseda oziroma ime današnjih Napotkov je Primož – ime ene od 11ih krajevnih skupnosti v Občini Sevnica, poimenovanje kraja s 24imi prebivalci, v katerem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo, ki so jih prav tako poimenovali Primož. Med Primožani pa je Katja Krajnc našla tudi moškega s tem imenom, ki skupaj z ostalimi sogovorci poudarja, da imajo v Primožu »marsikaj za pokazat' in za videt'«.
V tretji sezoni Napotkov spoznavamo naselja in iščemo prebivalce, ki nosijo njihova imena. Pretekli teden je tako Darja Pograjc v Gaju poskušala poiskati Gaja ali Gajo. Še pred tem pa preverimo, kateri Gaj je sploh obiskala – po podatkih Statističnega urada RS so namreč v Sloveniji trije kraji s tem imenom ter več deset krajevnih imen s sestavino »gaj«. Tak je tudi na primer Spodnji Gaj pri Pragerskem, ki je pravzaprav »sosed« tistega Gaja, ki ga gremo zdaj obiskat. Napotki!
Marsikje smo v rubriki Napotki že bili, v kraju, ki na zemljevidu niti ne obstaja, pa še nikoli. A vse je enkrat prvič in tako sem se je Jure K. Čokl odpravil na Katarino nad Ljubljano.
Lenart je ime kar nekaj slovenskih naselij, med drugim v občinah Škofja Loka, Gornji Grad in v istoimenski Občini Lenart. Poleg tega je Lenart tudi osebno ime, nosi ga 882 Slovencev, ali priimek, z njim se podpisuje 489 prebivalcev naše države. Ob obisku je Andreja Čokl združila vse štiri možnosti – naselje, občino, ime in priimek Lenart. Dobrošlico sta ji izrekla sedemletni Lenart Maj in predstavnik družine Lenart, po kraju (oz. po novem že drugič mestu) jo je popeljal ovtar Marko Šebart, okoli jezera Komarnik pa ornitolog Robi Šiško.
384. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je to število prebivalcev Slovenije z imenom Florjan. Največ (91) jih živi v savinjski statistični regiji, kjer je tudi naselje Florjan pri Šoštanju. Na vrsti je nova epizoda naPOTkov, ki v 3. sezoni odkrivajo kraje, s pomočjo soimenjakov. Tokrat je ključno ime Florjan, avtorica reportaže pa Nadia Petauer.
Neveljaven email naslov
