Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marsikje smo v rubriki Napotki že bili, v kraju, ki na zemljevidu niti ne obstaja, pa še nikoli. A vse je enkrat prvič in tako sem se je Jure K. Čokl odpravil na Katarino nad Ljubljano.
Katarina nad Ljubljano
Marsikje smo v rubriki Napotki že bili, v kraju, ki na zemljevidu niti ne obstaja, pa še nikoli. A vse je enkrat prvič in tako se je Jure K. Čokl odpravil na Katarino nad Ljubljano. Vasica, ki jo pozna skoraj vsak prebivalec osrednjega dela Slovenije, se ponaša s številnimi lokalnimi zanimivostmi vseh vrst, tudi potjo suhih hrušk, divjega petelina in cikastim govedom, ki ga lahko srečate na pašnikih ob poteh po okoliških hribih.
Prebivalci Ljubljane s širšo okolico ste ob omembi vasi, ki je na zemljevidu ni verjetno zastrigli z ušesi, ker se vam zdi, da ste na Katarini bili že velikokrat. Morda, a le do leta 1955. Od tega leta naprej ste bili v vasi Topol. Ima tudi vremensko postajo, ki tam stoji že vse od leta 1895 na nadmorski višini 685 metrov. Na zdajšnji lokaciji avtomatska vremenska postaja stoji od leta 1989. Na spletu jo najdete pod zaznamkom Topol pri Medvodah.
Katarina je lahko izhodišče za celo vrsto zanimivih izletov ne samo po okoliških hribih, ampak tudi v podzemno kraško jamo Melinco, k Toškim slapovom, spomenikom NOB in stražnim stolpom, trem cerkvam in številnim kapelicam, rudniku živega srebra in svinca v Knapovžah, k avtomatski meterološki postaji ali k Porentovemu vodnjaku. Prav posebno mesto imata Pot suhih hrušk in Pot divjega petelina, ki jo je občudoval sam Fran Saleški Finžgar in jo opisal v črtici Na petelina. Lahko pa se vam zgodi, da prav tam srečate tudi cikasto govedo in druge avtohtone slovenske živali.
Marsikje smo v rubriki Napotki že bili, v kraju, ki na zemljevidu niti ne obstaja, pa še nikoli. A vse je enkrat prvič in tako sem se je Jure K. Čokl odpravil na Katarino nad Ljubljano.
Katarina nad Ljubljano
Marsikje smo v rubriki Napotki že bili, v kraju, ki na zemljevidu niti ne obstaja, pa še nikoli. A vse je enkrat prvič in tako se je Jure K. Čokl odpravil na Katarino nad Ljubljano. Vasica, ki jo pozna skoraj vsak prebivalec osrednjega dela Slovenije, se ponaša s številnimi lokalnimi zanimivostmi vseh vrst, tudi potjo suhih hrušk, divjega petelina in cikastim govedom, ki ga lahko srečate na pašnikih ob poteh po okoliških hribih.
Prebivalci Ljubljane s širšo okolico ste ob omembi vasi, ki je na zemljevidu ni verjetno zastrigli z ušesi, ker se vam zdi, da ste na Katarini bili že velikokrat. Morda, a le do leta 1955. Od tega leta naprej ste bili v vasi Topol. Ima tudi vremensko postajo, ki tam stoji že vse od leta 1895 na nadmorski višini 685 metrov. Na zdajšnji lokaciji avtomatska vremenska postaja stoji od leta 1989. Na spletu jo najdete pod zaznamkom Topol pri Medvodah.
Katarina je lahko izhodišče za celo vrsto zanimivih izletov ne samo po okoliških hribih, ampak tudi v podzemno kraško jamo Melinco, k Toškim slapovom, spomenikom NOB in stražnim stolpom, trem cerkvam in številnim kapelicam, rudniku živega srebra in svinca v Knapovžah, k avtomatski meterološki postaji ali k Porentovemu vodnjaku. Prav posebno mesto imata Pot suhih hrušk in Pot divjega petelina, ki jo je občudoval sam Fran Saleški Finžgar in jo opisal v črtici Na petelina. Lahko pa se vam zgodi, da prav tam srečate tudi cikasto govedo in druge avtohtone slovenske živali.
Koroško statistično regijo tvori 12 občin v treh rečnih dolinah: Dravski, Mežiški in Mislinjski. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2017 na Koroškem ustvarjenih samo en odstotek od vseh slovenskih turističnih nočitev. Zaščitni znak Koroške je 2126m visoka gora Peca, pod katero naj bi po legendi v votlini spal dobri kralj Matjaž s svojo vojsko in čakal, da se bo prebudil, ko se mu bo brada devetkrat ovila okoli mize. So se pa že pred njim prebudili mnogi koroški turistični ponudniki, in če k temu dodamo izjemno zgodovino, številne naravne in kulturne znamenitosti, prijazne ljudi in koroško košto, je razlogov za obisk več kot dovolj. Odkrivanja Koroške se je lotil tudi Bojan Leskovec.
Podravsko statistično regijo je Ana Skrt raziskovala v Ormoških lagunah, Središču ob Dravi, na Gorci in Ulmovem v Halozah ter na Bregu pri Majšperku. Spoznavala je življenje viničarjev, okušala sodobno haloško kulinariko, bila v oljarni z več kot 115 letno tradicijo, spoznala vinarja, ki piše butično vinsko zgodbo in okrivala številne živalske vrste v naravnem rezervatu.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Obalno-kraška regija je priljubljena med domačimi turisti, Tina Lamovšek pa je poiskala 3 turistične točke, ki jih morda sploh še niste obiskali. Za razmislek, kam točno, vam ponudimo tri besedne zveze: »videti kamen«, torkla in slovenska Pisa. Odgovor je sicer: Botanični vrt Sežana, Tonina hiša pri Svetem Petru in vasica Črni Kal.
Med 14. junijem in 30. avgustom bomo v nedeljski jutranji rubriki »naPOTki« ob 6:45 iskali napotke za pot. 12 poletnih nedelj bomo na Prvem zapolnili z reportažami iz 12 statističnih regij Slovenije. Raziskovali bomo turistično manj poznane točke. Ko rečemo kremšnita, vemo, da govorimo o Bledu. Ko rečemo Zmajski most, se spomnimo na Ljubljano. Kaj pa, če rečem slovenska Pisa? Ali pa domovanja črne človeške ribice? Bi znali pokazati na zemljevidu naše države, kje se to nahaja? Reportaže lahko spremljate v etru ob nedeljah ob 6:45 in tudi tudi, če se naročite na podkast “naPOTki”. Pri poslušalcih in poslušalkah pa bomo na tedenski ravni preverjali, kako pozorno ste poslušali reportaže, saj vam bomo v etru zastavili nagradno vprašanje.
Neveljaven email naslov