Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Občina Mirna je ena najmlajših slovenskih občin in spada v jugovzhodno statistično regijo. Obsega 22 naselij na 31 km2 in ima približno 2600 prebivalcev.
Ena najmlajših slovenskih občin
Občina Mirna je ena najmlajših slovenskih občin in spada v jugovzhodno statistično regijo. Obsega 22 naselij na 31 km² in ima približno 2600 prebivalcev. Največja znamenitost središča občine je Grad Mirna oziroma Speča lepotica. Tako jo je poimenoval dolgoletni profesor za gledališko zgodovino na ljubljanski AGRFT dr. Marko Marin. Na tem mestu bi verjetno danes stale le ruševine, če ga ne bi dr. Marin, kot je povedala domačinka Petra Krnc Laznik, najprej leta 1962 najel in potem v devetdesetih letih dobil v trajno last.
"Skupaj s študenti, prostovoljci, umetniki, domačini, Društvom Speča lepotica in tukajšnjimi podjetniki so grad po letu 1990 začeli intenzivno obnavljati, dokler ni dobil današnje podobe. Pred dobrim desetletjem je dr. Marin umrl in zdaj grad čaka na novo zgodbo oziroma na princa, ki bo prebudil to spečo lepotico."
Pod gradom je urejen športni park z igrišči, trimstezo, baliniščem, celo "mini dolenjsko Planico" oz. osemmetrsko smučarsko skakalnico in urejenim postajališčem za avtodome. Na Mirni so leta 2014 predstavili idejo o vseslovenski mreži postajališč, v katero je danes vključenih že 80 slovenskih občin s 160 postajališči.
"Lahko si vzamemo zasluge za to, da je v Sloveniji vse več urejenih lokacij, kjer se lahko ustavimo z avtodomom."
Obiskovalce vse bolj privabijo domača hrana in pijača ter izdelki, ki so plod lokalnih rokodelcev. V gručastem naselju Migolica ustvarja mojster Anton Zakrajšek, čebelar, predvsem v hladnejšem delu leta pa že od otroških let pletar. Pri delu uporablja vrbove vejice in slamo. Izdeluje opletene steklenice, sejalnice, košare in koše …
"To delam za hobi. Eni grejo smučat, jaz grem pa v kurilnico in pletem. To je zame sprostitev."
Občina Mirna je ena najmlajših slovenskih občin in spada v jugovzhodno statistično regijo. Obsega 22 naselij na 31 km2 in ima približno 2600 prebivalcev.
Ena najmlajših slovenskih občin
Občina Mirna je ena najmlajših slovenskih občin in spada v jugovzhodno statistično regijo. Obsega 22 naselij na 31 km² in ima približno 2600 prebivalcev. Največja znamenitost središča občine je Grad Mirna oziroma Speča lepotica. Tako jo je poimenoval dolgoletni profesor za gledališko zgodovino na ljubljanski AGRFT dr. Marko Marin. Na tem mestu bi verjetno danes stale le ruševine, če ga ne bi dr. Marin, kot je povedala domačinka Petra Krnc Laznik, najprej leta 1962 najel in potem v devetdesetih letih dobil v trajno last.
"Skupaj s študenti, prostovoljci, umetniki, domačini, Društvom Speča lepotica in tukajšnjimi podjetniki so grad po letu 1990 začeli intenzivno obnavljati, dokler ni dobil današnje podobe. Pred dobrim desetletjem je dr. Marin umrl in zdaj grad čaka na novo zgodbo oziroma na princa, ki bo prebudil to spečo lepotico."
Pod gradom je urejen športni park z igrišči, trimstezo, baliniščem, celo "mini dolenjsko Planico" oz. osemmetrsko smučarsko skakalnico in urejenim postajališčem za avtodome. Na Mirni so leta 2014 predstavili idejo o vseslovenski mreži postajališč, v katero je danes vključenih že 80 slovenskih občin s 160 postajališči.
"Lahko si vzamemo zasluge za to, da je v Sloveniji vse več urejenih lokacij, kjer se lahko ustavimo z avtodomom."
Obiskovalce vse bolj privabijo domača hrana in pijača ter izdelki, ki so plod lokalnih rokodelcev. V gručastem naselju Migolica ustvarja mojster Anton Zakrajšek, čebelar, predvsem v hladnejšem delu leta pa že od otroških let pletar. Pri delu uporablja vrbove vejice in slamo. Izdeluje opletene steklenice, sejalnice, košare in koše …
"To delam za hobi. Eni grejo smučat, jaz grem pa v kurilnico in pletem. To je zame sprostitev."
Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna so občine v regiji, ki jo v naPOTkih predstavljamo danes. Po površini je to ena naših manjših regij, po gostoti prebivalstva pa najredkeje naseljena regija, a ponuja ogromno materiala za raziskovanje. Primorsko-notranjsko regijo v reportaži spoznamo prek znamenitosti druge največje slovenske občine, tj. občina Ilirska Bistrica, in skozi zgodbe iz Babnega Polja, ki ga največkrat omenjamo v povezavi s temperaturnimi rekordi pod ničlo. A kaj poleg nizkih temperatur še ponuja »slovenska Sibirija«? In kaj je poleg presihajočih jezer in svetovno znanih podzemnih jam še značilnost Primorsko-notranjske regije?
Nataša Rašl je v Posavski statistični regiji obiskala skrite – slabo poznane – slapove na Bohorju v bližini Brestanice, ob ribnikih Mačkovci je z lokalnim ribičem lovila ribe, na Raki se je okrepčala s pogačo, na kateri je obvezna sestavina lokalna raška čebula, sprehodila se je tudi čez Krakovski gozd in med odganjanjem komarjev izvedela, da v njem živijo tudi številne ogrožene vrste hroščev, rib, dvoživk, bobra in ptic. V Ajdovski jami blizu Leskovca pri Krškem pa je v temi prisluhnila številnim netopirjem, ki si v poletnih mesecih jamo vzamejo ˝za svojo.˝
Če boste v vročih poletnih dneh iskali osvežitev, vam v tokratnih NaPOTkih ponujamo nekaj zamisli za »hlajenje« v goriški statistični regiji: stare obokane vinske kleti in pot divjih užitnih rastlin v Vipavski dolini, grobnico Burbonov in starodavno knjižnico na Kostanjevici v Novi Gorici ter sprehod skozi gozd oz. Park Pečno v Kanalu ob Soči, poln nenavadnih skulptur in umetniških instalacij.
Koroško statistično regijo tvori 12 občin v treh rečnih dolinah: Dravski, Mežiški in Mislinjski. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2017 na Koroškem ustvarjenih samo en odstotek od vseh slovenskih turističnih nočitev. Zaščitni znak Koroške je 2126m visoka gora Peca, pod katero naj bi po legendi v votlini spal dobri kralj Matjaž s svojo vojsko in čakal, da se bo prebudil, ko se mu bo brada devetkrat ovila okoli mize. So se pa že pred njim prebudili mnogi koroški turistični ponudniki, in če k temu dodamo izjemno zgodovino, številne naravne in kulturne znamenitosti, prijazne ljudi in koroško košto, je razlogov za obisk več kot dovolj. Odkrivanja Koroške se je lotil tudi Bojan Leskovec.
Podravsko statistično regijo je Ana Skrt raziskovala v Ormoških lagunah, Središču ob Dravi, na Gorci in Ulmovem v Halozah ter na Bregu pri Majšperku. Spoznavala je življenje viničarjev, okušala sodobno haloško kulinariko, bila v oljarni z več kot 115 letno tradicijo, spoznala vinarja, ki piše butično vinsko zgodbo in okrivala številne živalske vrste v naravnem rezervatu.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Obalno-kraška regija je priljubljena med domačimi turisti, Tina Lamovšek pa je poiskala 3 turistične točke, ki jih morda sploh še niste obiskali. Za razmislek, kam točno, vam ponudimo tri besedne zveze: »videti kamen«, torkla in slovenska Pisa. Odgovor je sicer: Botanični vrt Sežana, Tonina hiša pri Svetem Petru in vasica Črni Kal.
Med 14. junijem in 30. avgustom bomo v nedeljski jutranji rubriki »naPOTki« ob 6:45 iskali napotke za pot. 12 poletnih nedelj bomo na Prvem zapolnili z reportažami iz 12 statističnih regij Slovenije. Raziskovali bomo turistično manj poznane točke. Ko rečemo kremšnita, vemo, da govorimo o Bledu. Ko rečemo Zmajski most, se spomnimo na Ljubljano. Kaj pa, če rečem slovenska Pisa? Ali pa domovanja črne človeške ribice? Bi znali pokazati na zemljevidu naše države, kje se to nahaja? Reportaže lahko spremljate v etru ob nedeljah ob 6:45 in tudi tudi, če se naročite na podkast “naPOTki”. Pri poslušalcih in poslušalkah pa bomo na tedenski ravni preverjali, kako pozorno ste poslušali reportaže, saj vam bomo v etru zastavili nagradno vprašanje.
Neveljaven email naslov
