Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/glasbeno-popotovanje-skozi-romsko-glasbo/362976
Glasba dolenjskih Romov s pevko Šanin Balažek
Šanin Balažek je osemnajstletna romska pevka iz Novega mesta, ki je pred publiko prvič stopila že v osnovni šoli. Že vrsto let nastopa na prireditvah dolenjskih Romov, ob Svetovnem dnevu Romov pa se je predstavila občinstvu iz Prekmurja. Navdušila je kot gostja prazničnega koncerta ob 5. obletnici Naših poti decembra 2012. Pri snovanju besedil za njene romske pesmi ji pomaga mama Dušica, ki že vrsto let zagnano raziskuje romsko pevsko izročilo Dolenjske. Šanin je v zadnjih letih v domači, nizkoproračunski produkciji, posnela več CD-jev. Na njih najdemo tudi pesem, ki jo bo izvedla ob tokratni priložnosti – Vođi mri oziroma Srce moje. V njej romsko dekle opeva romski običaj – nabiranje lipovega cvetja. Vabi svojega fanta, naj se ji pri opravilu pridruži. Govori mu, kako bosta zakurila ogenj v gozdu in se ob ognju poljubljala na lica, saj je njeno srce samo njegovo in njegovo njeno. Prosi ga, naj je nikoli ne zapusti, saj njeno srce bije samo zanj.
Urbana romska glasba, Imer Traja Brizani – Amala http://www.brizani.si/
Skladatelj in multiinstrumentalist Imer Traja Brizani je dobro znan slovenski glasbeni javnosti. Na slovenski glasbeni sceni deluje že dobra tri desetletja. Rojen je bil konec petdesetih let prejšnjega stoletja v Prištini, v družini prvega romskega jazz trobentača v nekdanji Jugoslaviji in dirigenta Uke Brizanija, ki je v tistem času ustanavljal zabavno glasbeni orkester pri tamkajšnji osrednji kosovski radijski postaji. Podobno kot oče, katerega identitetne in profesionalne poti so nihale med romskimi koreninami in vsakodnevnimi stiki s pretežno neromskimi sosedi in sodelavci, ostaja tudi Traja Brizani razpet med Romi in Neromi, zavezan predvsem glasbenemu poslanstvu. Po eni strani si glede na romsko poreklo in avtorstvo pesmi v romščini prizadeva izboriti prostor med Romi, po drugi strani pa si vztrajno zagotavlja ustrezno mesto med jazz glasbeniki na Slovenskem. Je zagnan posameznik, ki se zaveda pomena glasbene preteklosti, sedanjosti in prihodnosti neposrednega družinskega okolja. Ob raznovrstnih glasbenih izkušnjah na področjih komponiranja, prirejanja ter igranja bas kitare in inštrumentov s tipkami je dokončal tudi študij muzikologije na ljubljanski univerzi. Brizani ustvarja ritmično in melodično dognano glasbo z elementi klasike, jazza, funka, fusiona, latina ipd. Na romsko glasbeno izročilo se v družbi svojega brata, bobnarja in tolkalca Agima, osredotoča predvsem v etno fuzijskem projektu Amala, katerega album prvenec je izšel že daljnega leta 1997. Do danes je izšlo še dvanajst albumov Amale z zelo širokim naborom vsakokratnih zasedb; na njih sooča Brizani svoje romske korenine z zelo različnimi obzorji glasbene ustvarjalnosti, od klasične sodobne urbane rock ali pop etno fuzije do soula, jazzovske in resne glasbe.
Prekmurska glasbena tradicija – Vlado Kreslin http://www.kreslin.com/
Vlado Kreslin že cela štiri desetletja navdušuje publiko vseh generacij in okusov na prizoriščih med Goričkim in Piranom. Legendarni kantavtor z meglenih prekmurskih ravnic je že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja vodilni ambasador etno glasbe s panonskim predznakom pri nas. Po njegovih žilah se razumljivo pretaka tudi romska glasbena kri. Žlahtni jo v sodelovanju z romskimi glasbeniki. Le pred dobrim mesecem dni se je v prestolnici Katalonije Barceloni priključil posebnemu koncertnemu projektu zasedbe Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra. Že lep čas ga v Naših poteh postavljamo za zgled neambicioznim ali pa apatičnim domačim romskim glasbenikom. Vlado Kreslin tudi danes tukaj zdaj še vedno dokazuje, da se da z uporabo enostavnih glasbenih receptov pisati privlačne skladbe, v katere pa moraš preliti svoja pristna občutja in jih odigrati na topla akustična glasbila. Z lokalno, z nostalgijo prepojeno glasbeno prekmursko patino, ki bi jo moral biti zmožen poustvariti tako rekoč vsak spodobnejši tamkajšnji romski glasbenik, je prepojil vse svoje velike uspešnice, tudi tiste, ki nam jih bo sam, le ob spremljavi kitare, odigral ta večer.
Fotogalerijo s prireditve si lahko ogledate s pomočjo spodnje povezave (foto: Aleš Ogrin):
861 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/glasbeno-popotovanje-skozi-romsko-glasbo/362976
Glasba dolenjskih Romov s pevko Šanin Balažek
Šanin Balažek je osemnajstletna romska pevka iz Novega mesta, ki je pred publiko prvič stopila že v osnovni šoli. Že vrsto let nastopa na prireditvah dolenjskih Romov, ob Svetovnem dnevu Romov pa se je predstavila občinstvu iz Prekmurja. Navdušila je kot gostja prazničnega koncerta ob 5. obletnici Naših poti decembra 2012. Pri snovanju besedil za njene romske pesmi ji pomaga mama Dušica, ki že vrsto let zagnano raziskuje romsko pevsko izročilo Dolenjske. Šanin je v zadnjih letih v domači, nizkoproračunski produkciji, posnela več CD-jev. Na njih najdemo tudi pesem, ki jo bo izvedla ob tokratni priložnosti – Vođi mri oziroma Srce moje. V njej romsko dekle opeva romski običaj – nabiranje lipovega cvetja. Vabi svojega fanta, naj se ji pri opravilu pridruži. Govori mu, kako bosta zakurila ogenj v gozdu in se ob ognju poljubljala na lica, saj je njeno srce samo njegovo in njegovo njeno. Prosi ga, naj je nikoli ne zapusti, saj njeno srce bije samo zanj.
Urbana romska glasba, Imer Traja Brizani – Amala http://www.brizani.si/
Skladatelj in multiinstrumentalist Imer Traja Brizani je dobro znan slovenski glasbeni javnosti. Na slovenski glasbeni sceni deluje že dobra tri desetletja. Rojen je bil konec petdesetih let prejšnjega stoletja v Prištini, v družini prvega romskega jazz trobentača v nekdanji Jugoslaviji in dirigenta Uke Brizanija, ki je v tistem času ustanavljal zabavno glasbeni orkester pri tamkajšnji osrednji kosovski radijski postaji. Podobno kot oče, katerega identitetne in profesionalne poti so nihale med romskimi koreninami in vsakodnevnimi stiki s pretežno neromskimi sosedi in sodelavci, ostaja tudi Traja Brizani razpet med Romi in Neromi, zavezan predvsem glasbenemu poslanstvu. Po eni strani si glede na romsko poreklo in avtorstvo pesmi v romščini prizadeva izboriti prostor med Romi, po drugi strani pa si vztrajno zagotavlja ustrezno mesto med jazz glasbeniki na Slovenskem. Je zagnan posameznik, ki se zaveda pomena glasbene preteklosti, sedanjosti in prihodnosti neposrednega družinskega okolja. Ob raznovrstnih glasbenih izkušnjah na področjih komponiranja, prirejanja ter igranja bas kitare in inštrumentov s tipkami je dokončal tudi študij muzikologije na ljubljanski univerzi. Brizani ustvarja ritmično in melodično dognano glasbo z elementi klasike, jazza, funka, fusiona, latina ipd. Na romsko glasbeno izročilo se v družbi svojega brata, bobnarja in tolkalca Agima, osredotoča predvsem v etno fuzijskem projektu Amala, katerega album prvenec je izšel že daljnega leta 1997. Do danes je izšlo še dvanajst albumov Amale z zelo širokim naborom vsakokratnih zasedb; na njih sooča Brizani svoje romske korenine z zelo različnimi obzorji glasbene ustvarjalnosti, od klasične sodobne urbane rock ali pop etno fuzije do soula, jazzovske in resne glasbe.
Prekmurska glasbena tradicija – Vlado Kreslin http://www.kreslin.com/
Vlado Kreslin že cela štiri desetletja navdušuje publiko vseh generacij in okusov na prizoriščih med Goričkim in Piranom. Legendarni kantavtor z meglenih prekmurskih ravnic je že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja vodilni ambasador etno glasbe s panonskim predznakom pri nas. Po njegovih žilah se razumljivo pretaka tudi romska glasbena kri. Žlahtni jo v sodelovanju z romskimi glasbeniki. Le pred dobrim mesecem dni se je v prestolnici Katalonije Barceloni priključil posebnemu koncertnemu projektu zasedbe Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra. Že lep čas ga v Naših poteh postavljamo za zgled neambicioznim ali pa apatičnim domačim romskim glasbenikom. Vlado Kreslin tudi danes tukaj zdaj še vedno dokazuje, da se da z uporabo enostavnih glasbenih receptov pisati privlačne skladbe, v katere pa moraš preliti svoja pristna občutja in jih odigrati na topla akustična glasbila. Z lokalno, z nostalgijo prepojeno glasbeno prekmursko patino, ki bi jo moral biti zmožen poustvariti tako rekoč vsak spodobnejši tamkajšnji romski glasbenik, je prepojil vse svoje velike uspešnice, tudi tiste, ki nam jih bo sam, le ob spremljavi kitare, odigral ta večer.
Fotogalerijo s prireditve si lahko ogledate s pomočjo spodnje povezave (foto: Aleš Ogrin):
Ženski lobi Slovenije je v Ljubljani pripravil delavnico in razpravo na temo kako izboljšati mehanizme za podporo enakosti spolov v Evropski uniji in Sloveniji. Delavnica, ki je bila razdeljena v tri sklope, je ponudila pregled ključnih mehanizmov za enakost spolov, ki jih ima sama Unija, ter predloge, kako te mehanizme izboljšati. Tretji sklop pa je bil namenjen izključno razpravi in orisu razmer ter izzivov romskih žensk v Sloveniji. V oddaji tudi o preprečevanju samomora, katerega svetovni dan smo zaznamovali 10. septembra. Statistično gledano, vsako leto po svetu naštejejo okrog 700.000 samomorov, zato je družbeni diskurz o tej temi nujno potreben, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Ob dogodkih na jugovzhodu države, ki odmevajo v zadnjih tednih, smo se odpravili v občino Novo mesto, natančneje v naselje Šmihel. Tam smo se o razmerah v občini pogovarjali z vaščani, obiskali smo tudi večnamenski romski center, ki deluje v naselju. Vaščani opozarjajo predvsem na nedelovanje sistema, ki bi jim zagotavljal varnost v samem naselju. Prinašamo še podrobno poročilo izrednih sej državnega zbora o romskem vprašanju.
Bojana Rozman iz Bele krajine je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb minulih dveh mesecev. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Otpisani dub Harisa Piltona v sodelovanju z Hornsman Coyote & Ranking Joe in Mama prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Besh O'Drom s skladbo Piros in El Sebas de la Calle s skladbo Mama. Nocojšnja ponudba se sliši takole.
Vlada je na sestanku medresorske delovne skupine, ki se ukvarja z romskimi vprašanji, ustanovila podskupino, ki se bo osredotočila na kriminaliteto. Delovna skupina je med drugim sklenila, da bodo njeni predstavniki več prisotni v lokalnih skupnostih. Predstavili bomo delovanje društva Kralji ulice, mariborskim Romom pomaga na socialnem in zdravstvenem področju. Programe izvajajo neposredno v naselju neprofitnih stanovanj. V Sloveniji je na voljo nova e-revija Papruši, ki je namenjena predvsem mladim Romom in ponuja informacije o izobraževanju ter predstavlja posameznike iz romske skupnosti. V tokratni rubriki romskega jezika pa o romščini, ki jo govorijo v Beli krajini.
Po dveh incidentih v Kočevju v minulih dveh tednih je tamkajšnja policija močno poostrila nadzor. Tudi razmere med romskim in večinskim prebivalstvom se po mnenju predstavnikov občine slabšajo. V tokratnih Naših poteh tudi o tem, zakaj Romi v Prekmurju častijo predvsem Marijo in zakaj se nekateri že več kot dvajset let vsako leto ob 15. avgustu odpravljajo na romanja k Mariji? V Šentjerneju pa deluje zeliščarsko društvo Romanco – Rman, ki je obudilo izročila svojih prednikov o uporabi zdravilnih zelišč.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v predsedniški palači sprejela otroke poletnega tabora v Dolgi vasi. Po krajšem kulturnem programu, ki so ji ga pripravili otroci, se je z njimi pogovorila in izpostavila predvsem pomen izobrazbe. Poslanska skupina SDS odboru DZ za notranje zadeve predlaga ustanovitev pododbora za spremljanje romske tematike, ki bi nadaljeval delom iz prejšnjega mandata. Menijo namreč, da se ukrepi na področju reševanja romskih vprašanj ne sprejemajo, delovanje pododbora pa bi bila dodana vrednost na tem področju.
V tokratnih poletnih koncertnih Naših poteh se vračamo točno za petnajst let v preteklost, na ljubljanski poletni festival Trnfest. Njegovo prizorišče je 10. avgusta leta 2009 pokalo po šivih. Na do zadnjega kotička polnem dvorišču ljubljanskega KUD-a Franceta Prešerna so se predstavili kralj makedonskega romskega saksofona in klarineta Ferus Mustafov in eden zadnje desetletje najmočnejših balkanskih romskih pihalnih orkestrov, orkestar Džambo Aguševi.
Poletna noč kar kliče bo dobri glasbi. Zato bomo tudi nocoj v oddaji Naše poti največ pozornosti namenili prav romski glasbi domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev. Glasbeni urednik, Peter Barbarič je znova pripravil pester izbor glasbe, ki se je v Naših poteh že predstavila. Ob koncu oddaje sledi še nova rubrika romskega jezika. Vse to nekaj po 21. uri na Prvem.
Nocoj se obeta prava poslastica za vse, ki se na Naše poti radi odpravljate v družbi dobre romske glasbe. Tej bomo tokrat namenili vso pozornost. Po izbiri glasbenega urednika Petra Barbariča bomo poslušali odlično bero romskih glasbenikov in pevcev ter se v poletnem večeru prepustili romskemu melosu.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Začel se je dvoletni projekt Zdužimo se Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, kjer se bodo posvetili družbeno vključujočemu izobraževanju za odrasle na temo okolja in podnebnih sprememb. Njegov glavni cilj je razviti aktivnosti in pristope za izobraževanje odraslih na temo okolja in podnebnih sprememb, ki bodo družbeno vključujoči za marginalizirane skupine.
Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja so v Novem mestu vnovič razpravljali o romskih vprašanjih. Ob tem so opozorili, da se stanje na tem področju še naprej poslabšuje, država pa naredi premalo, da bi zajezila nasilje in kriminal, ki ga povzročajo nekateri Romi. Kljub temu zaradi posameznih primerov ne smemo posploševati na celotno romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Acilum corolo bizo dad Arbena Avdule in Vrvli prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Gipsy Kings in Tonino Baliardo s skladbo La campana in Šaban Bajramovič s skladbo Geljan dade.
Barcelonska romska skupina Sabor De Gràcia sodi med vodilne predstavnike sodobne katalonske rumbe. Leta 1994 se je zbrala okoli avtorja, pevca in kitarista Antonia »Sicusa« Carbonella. Z njim se je v Barceloni pogovarjala ekipa sestrske televizijske oddaje So vakeres – Kaj govoriš. Evropska romska mreža ERGO pa opozarja, da po nedavnih evropskih volitvah, prvič po letu 2004 v evropski parlament ni bil izvoljen noben romski predstavnik.
Na mednarodni okrogli mizi v Ljubljani so različni deležniki govorili o pojmu anticiganizma, kje se pojavlja ter kako ga prepoznati in kako se z njimi soočiti. Rezultati večje mednarodne raziskave kažejo, da je anticiganizem v Sloveniji bolj prisoten kot v državah EU. Pogovarjali smo se z avtorico razstave Ej Romale, Gordano Šövegeš Lipovšek ter se ob mednarodnem dnevu arhivov, 9. junija, udeležili ekskurzije o prekmurskih Romih, ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala romsko naselje Lepovče v Ribnici, kjer se je s predstavniki Romov in županom Samom Pogorelcem pogovorila o skupnih vprašanjih, ki jih tarejo. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v Murski Soboti pripravil strokovno konferenco o zdravju Romov, na kateri so predstavili rezultate nekaterih od raziskav povezanih z zdravjem Romov. Med drugim tudi ugotovitev da Romi živijo 20 let manj kot večinsko prebivalstvo. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Kozličja glava Tea Collorija in Momento Cigano ter skladbo Tročan zasedbe Gugutke. Na tujem delu pa se bosta pomerila Elif Avci s skladbo Rom so shukar in orkester Džambo Aguševi s Oro Atmosfera.
V tokratnih Naših poteh se odpravljamo na Goričko, kjer smo obiskali 26-letnega Mitjo Cenerja, ki je kljub redni zaposlitvi v tujini v Sloveniji odprl čistilni salon za avtomobile. Evropski center za pravice Romov je zagnal spletno platformo, ki raziskuje interakcije Romov s kazenskimi pravnimi sistemi v Evropi. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo spoznali jezikovne značilnosti južnocentralnih narečij romskega jezika, med katere uvrščamo tudi prekmursko romščino.
V Naših poteh nas čaka skok na kar trinajst let let star glasbeni dogodek, ki se je odvil v vročih ljubljanskih Križankah julija leta 2011. Prisotni se še dobro spomnimo izvrstnega koncerta romske glasbe, na katerem se je predstavila tudi takrat superuspešna romunska romska novovalovska zasedba Mahala Rai Banda.
Romska glasba že od nekdaj navdušuje ljudi po vsem svetu. Kaj jo dela tako privlačno in prepoznavno, da jo lahko ločimo od preostalih zvrsti? To v Carigradu raziskuje doktorska študentka etnomuzikologije Burzu Yasin in med njenim obiskom v Ljubljani smo se pogovarjali z njo. Podrobno smo pregledali še zadnje poročilo ameriškega ministrstva za zunanje zadeve o praksah človekovih pravic, ki je sprožilo zaskrbljenost zaradi protiromskega rasizma po Evropi.
Pogovarjali smo se z Borkom Horvatom iz Murske Sobote. Leta 2007 je imel hudo poškodbo glave in je pristal na invalidskem vozičku. Sledila je dolga rehabilitacija v Ljubljani. Že od nekdaj se je zanimal za glasbo, zato je svoj glasbeni prvenec z naslovom Ljubezen ne šteje kromosomov posvetil svoji punci Andreji, ki ima Downov sindrom. Preverili smo do kakšnih zaključkov so prišli izvajalci v sklopu projekta Naprej: opolnomočenje Rominj in romskih skupnosti za vprašanja enakosti spolov ter kateri so izzivi, ki se porajajo med enakopravnostjo in enakostjo. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Margherita zasedbe Balkan Boys in Hegevuda skupine Romano Glauso. Na tujem delu pa se bosta pomerila Sebas de la Calle s skladbo Quien no sufre no ama in Jan Bendig s skladbo Avilem.
Odprt je Javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024, katerega cilj je omogočiti najranljivejšim skupinam prebivalstva izposojo osnovne računalniške opreme. Prinašamo podrobnosti, kdo je upravičen do izposoje in kakšni so drugi pogoji. V tokratni rubriki romskega jezika predstavljamo odgovore iz treh romskih naselij na območju Dolenjske in Bele krajine, ki so bila obiskana v okviru izvedbe analize stanja na področju potreb po poučevanju romščine v slovenskem šolskem sistemu. Gre za naselja Smrekec, Kerinov Grm in Boriha, pri analizi pa so sodelovali osnovnošolski otroci in njihovi starši.
Neveljaven email naslov