Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/glasbeno-popotovanje-skozi-romsko-glasbo/362976
Glasba dolenjskih Romov s pevko Šanin Balažek
Šanin Balažek je osemnajstletna romska pevka iz Novega mesta, ki je pred publiko prvič stopila že v osnovni šoli. Že vrsto let nastopa na prireditvah dolenjskih Romov, ob Svetovnem dnevu Romov pa se je predstavila občinstvu iz Prekmurja. Navdušila je kot gostja prazničnega koncerta ob 5. obletnici Naših poti decembra 2012. Pri snovanju besedil za njene romske pesmi ji pomaga mama Dušica, ki že vrsto let zagnano raziskuje romsko pevsko izročilo Dolenjske. Šanin je v zadnjih letih v domači, nizkoproračunski produkciji, posnela več CD-jev. Na njih najdemo tudi pesem, ki jo bo izvedla ob tokratni priložnosti – Vođi mri oziroma Srce moje. V njej romsko dekle opeva romski običaj – nabiranje lipovega cvetja. Vabi svojega fanta, naj se ji pri opravilu pridruži. Govori mu, kako bosta zakurila ogenj v gozdu in se ob ognju poljubljala na lica, saj je njeno srce samo njegovo in njegovo njeno. Prosi ga, naj je nikoli ne zapusti, saj njeno srce bije samo zanj.
Urbana romska glasba, Imer Traja Brizani – Amala http://www.brizani.si/
Skladatelj in multiinstrumentalist Imer Traja Brizani je dobro znan slovenski glasbeni javnosti. Na slovenski glasbeni sceni deluje že dobra tri desetletja. Rojen je bil konec petdesetih let prejšnjega stoletja v Prištini, v družini prvega romskega jazz trobentača v nekdanji Jugoslaviji in dirigenta Uke Brizanija, ki je v tistem času ustanavljal zabavno glasbeni orkester pri tamkajšnji osrednji kosovski radijski postaji. Podobno kot oče, katerega identitetne in profesionalne poti so nihale med romskimi koreninami in vsakodnevnimi stiki s pretežno neromskimi sosedi in sodelavci, ostaja tudi Traja Brizani razpet med Romi in Neromi, zavezan predvsem glasbenemu poslanstvu. Po eni strani si glede na romsko poreklo in avtorstvo pesmi v romščini prizadeva izboriti prostor med Romi, po drugi strani pa si vztrajno zagotavlja ustrezno mesto med jazz glasbeniki na Slovenskem. Je zagnan posameznik, ki se zaveda pomena glasbene preteklosti, sedanjosti in prihodnosti neposrednega družinskega okolja. Ob raznovrstnih glasbenih izkušnjah na področjih komponiranja, prirejanja ter igranja bas kitare in inštrumentov s tipkami je dokončal tudi študij muzikologije na ljubljanski univerzi. Brizani ustvarja ritmično in melodično dognano glasbo z elementi klasike, jazza, funka, fusiona, latina ipd. Na romsko glasbeno izročilo se v družbi svojega brata, bobnarja in tolkalca Agima, osredotoča predvsem v etno fuzijskem projektu Amala, katerega album prvenec je izšel že daljnega leta 1997. Do danes je izšlo še dvanajst albumov Amale z zelo širokim naborom vsakokratnih zasedb; na njih sooča Brizani svoje romske korenine z zelo različnimi obzorji glasbene ustvarjalnosti, od klasične sodobne urbane rock ali pop etno fuzije do soula, jazzovske in resne glasbe.
Prekmurska glasbena tradicija – Vlado Kreslin http://www.kreslin.com/
Vlado Kreslin že cela štiri desetletja navdušuje publiko vseh generacij in okusov na prizoriščih med Goričkim in Piranom. Legendarni kantavtor z meglenih prekmurskih ravnic je že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja vodilni ambasador etno glasbe s panonskim predznakom pri nas. Po njegovih žilah se razumljivo pretaka tudi romska glasbena kri. Žlahtni jo v sodelovanju z romskimi glasbeniki. Le pred dobrim mesecem dni se je v prestolnici Katalonije Barceloni priključil posebnemu koncertnemu projektu zasedbe Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra. Že lep čas ga v Naših poteh postavljamo za zgled neambicioznim ali pa apatičnim domačim romskim glasbenikom. Vlado Kreslin tudi danes tukaj zdaj še vedno dokazuje, da se da z uporabo enostavnih glasbenih receptov pisati privlačne skladbe, v katere pa moraš preliti svoja pristna občutja in jih odigrati na topla akustična glasbila. Z lokalno, z nostalgijo prepojeno glasbeno prekmursko patino, ki bi jo moral biti zmožen poustvariti tako rekoč vsak spodobnejši tamkajšnji romski glasbenik, je prepojil vse svoje velike uspešnice, tudi tiste, ki nam jih bo sam, le ob spremljavi kitare, odigral ta večer.
Fotogalerijo s prireditve si lahko ogledate s pomočjo spodnje povezave (foto: Aleš Ogrin):
854 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/glasbeno-popotovanje-skozi-romsko-glasbo/362976
Glasba dolenjskih Romov s pevko Šanin Balažek
Šanin Balažek je osemnajstletna romska pevka iz Novega mesta, ki je pred publiko prvič stopila že v osnovni šoli. Že vrsto let nastopa na prireditvah dolenjskih Romov, ob Svetovnem dnevu Romov pa se je predstavila občinstvu iz Prekmurja. Navdušila je kot gostja prazničnega koncerta ob 5. obletnici Naših poti decembra 2012. Pri snovanju besedil za njene romske pesmi ji pomaga mama Dušica, ki že vrsto let zagnano raziskuje romsko pevsko izročilo Dolenjske. Šanin je v zadnjih letih v domači, nizkoproračunski produkciji, posnela več CD-jev. Na njih najdemo tudi pesem, ki jo bo izvedla ob tokratni priložnosti – Vođi mri oziroma Srce moje. V njej romsko dekle opeva romski običaj – nabiranje lipovega cvetja. Vabi svojega fanta, naj se ji pri opravilu pridruži. Govori mu, kako bosta zakurila ogenj v gozdu in se ob ognju poljubljala na lica, saj je njeno srce samo njegovo in njegovo njeno. Prosi ga, naj je nikoli ne zapusti, saj njeno srce bije samo zanj.
Urbana romska glasba, Imer Traja Brizani – Amala http://www.brizani.si/
Skladatelj in multiinstrumentalist Imer Traja Brizani je dobro znan slovenski glasbeni javnosti. Na slovenski glasbeni sceni deluje že dobra tri desetletja. Rojen je bil konec petdesetih let prejšnjega stoletja v Prištini, v družini prvega romskega jazz trobentača v nekdanji Jugoslaviji in dirigenta Uke Brizanija, ki je v tistem času ustanavljal zabavno glasbeni orkester pri tamkajšnji osrednji kosovski radijski postaji. Podobno kot oče, katerega identitetne in profesionalne poti so nihale med romskimi koreninami in vsakodnevnimi stiki s pretežno neromskimi sosedi in sodelavci, ostaja tudi Traja Brizani razpet med Romi in Neromi, zavezan predvsem glasbenemu poslanstvu. Po eni strani si glede na romsko poreklo in avtorstvo pesmi v romščini prizadeva izboriti prostor med Romi, po drugi strani pa si vztrajno zagotavlja ustrezno mesto med jazz glasbeniki na Slovenskem. Je zagnan posameznik, ki se zaveda pomena glasbene preteklosti, sedanjosti in prihodnosti neposrednega družinskega okolja. Ob raznovrstnih glasbenih izkušnjah na področjih komponiranja, prirejanja ter igranja bas kitare in inštrumentov s tipkami je dokončal tudi študij muzikologije na ljubljanski univerzi. Brizani ustvarja ritmično in melodično dognano glasbo z elementi klasike, jazza, funka, fusiona, latina ipd. Na romsko glasbeno izročilo se v družbi svojega brata, bobnarja in tolkalca Agima, osredotoča predvsem v etno fuzijskem projektu Amala, katerega album prvenec je izšel že daljnega leta 1997. Do danes je izšlo še dvanajst albumov Amale z zelo širokim naborom vsakokratnih zasedb; na njih sooča Brizani svoje romske korenine z zelo različnimi obzorji glasbene ustvarjalnosti, od klasične sodobne urbane rock ali pop etno fuzije do soula, jazzovske in resne glasbe.
Prekmurska glasbena tradicija – Vlado Kreslin http://www.kreslin.com/
Vlado Kreslin že cela štiri desetletja navdušuje publiko vseh generacij in okusov na prizoriščih med Goričkim in Piranom. Legendarni kantavtor z meglenih prekmurskih ravnic je že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja vodilni ambasador etno glasbe s panonskim predznakom pri nas. Po njegovih žilah se razumljivo pretaka tudi romska glasbena kri. Žlahtni jo v sodelovanju z romskimi glasbeniki. Le pred dobrim mesecem dni se je v prestolnici Katalonije Barceloni priključil posebnemu koncertnemu projektu zasedbe Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra. Že lep čas ga v Naših poteh postavljamo za zgled neambicioznim ali pa apatičnim domačim romskim glasbenikom. Vlado Kreslin tudi danes tukaj zdaj še vedno dokazuje, da se da z uporabo enostavnih glasbenih receptov pisati privlačne skladbe, v katere pa moraš preliti svoja pristna občutja in jih odigrati na topla akustična glasbila. Z lokalno, z nostalgijo prepojeno glasbeno prekmursko patino, ki bi jo moral biti zmožen poustvariti tako rekoč vsak spodobnejši tamkajšnji romski glasbenik, je prepojil vse svoje velike uspešnice, tudi tiste, ki nam jih bo sam, le ob spremljavi kitare, odigral ta večer.
Fotogalerijo s prireditve si lahko ogledate s pomočjo spodnje povezave (foto: Aleš Ogrin):
Minuli teden smo že poročali o razmerah Romov v naselju Gazice v občini Brežice in o tem, da kljub dostopu do vode, v naselju še vedno, zaradi statusa nelegalnega naselja, nimajo elektrike. Prinašamo odgovore podžupana občine, Bogdana Palovšnika, ki pravi, da akcijski načrt občine že predvideva odkup zemljišč in legalizacijo naselja. V naselju naj bi vaščani še letos dobili elektriko. V Naših poteh še o koroškemu pisatelju Rudiju Mlinarju, ki živi v Brežicah in v svojem zadnjem romanu Kamav tu – Ljubim te, opisuje ljubezensko zgodbo romskega dečka in neromskega dekleta. V Brežicah smo se še pogovarjali z glasbeniškim duom Sinji Galeb, Natašo in Sašo Kostič, ki kot romsko neromski par potrjujeta, da ljubezen res lahko premaga vse. Čas bo še za nov izbor skladb meseca. Znova se za glasove na domačem delu potegujejo Teo Collori in Momento Cigano s skladbo Escondido in Boštjan Pertinač s skladbo Tarzan. Na tujem delu pa vam na izbiro tokrat ponujamo skladbo Ciftetteli v izvedbi Yiamas Banda in Stavrosa Pazarentsisa ter skladbo Déjame, ki jo prispeva Rumbakana.
Skupaj s televizijsko ekipo oddaje So vakeres – Kaj govoriš smo se prejšnji teden odpravili v občino Brežice. Najprej smo zavili v romsko naselje Gazice, ki je od mesta oddaljeno le nekaj minut vožnje. Naselje, v katerem živi trinajst družin, je obdano z gozdom, vse hiše imajo dostop do pitne vode, še vedno pa živijo brez elektrike. Prebivalci Gazic so nam zaupali, česa si želijo, in opozorili na neodzivnost občine pri reševanju izzivov skupnosti. Med drugim smo se pogovarjali z Dušanko Jurkovič, ki je zagnala tudi prvo romsko društvo v naselju, ter Zmagom Jurkovičem, ki je v brežiški občini edini Rom, ki je v lovsko društvo včlanjen že več kot dvajset let. Otroke iz naselja pa smo obiskali v vrtcu in šoli, kjer jim do boljšega učnega uspeha pomaga tudi romska pomočnica. Ob koncu oddaje sledi še rubrika romskega jezika.
Najprej se odpravimo na Ptuj, tja smo zavili prejšnji pustni torek in poklepetali z dornavskimi Cigani. Etnografsko društvo že več kot 60 let na pustnem karnevalu spodbudno uprizarja like Romov – Ciganov in med ljudmi seje veselje, radost in ljubezen. Utrip s pustnega sprevoda smo ujeli tudi v naše snemalne naprave. Na Pušči so v Knjigobežnici pripravili dan kulture za romske otroke, prinašamo pa še povzetek nujne seje komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri so opozorili na vse bolj žgočo romsko problematiko.
Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost Romov je naslov doktorske disertacije, ki jo je konec prejšnjega leta pripravila Rahela Hojnik Kelenc, direktorica Ljudske univerze Lendava, ki z Romi in za Rome dela že dve desetletji. V svojem akademskem delu je med drugim opravila raziskavo in primerjavo romskih naselij v Prekmurju in v Međimurski županiji na Hrvaškem. Čeprav so naselja oddaljena samo dvajset kilometrov, so razlike velike. Kateri Romi na prvo mesto postavljajo družino in kateri izobrazbo ter zaposlovanje? Kako na uspešnost Romov vplivajo dejavniki okolja in kulturnega kapitala?
V Ljubljani smo obiskali zagovornika načela enakosti Republike Slovenije, Miho Lobnika, ki je letos zagnal tudi vsesplošno ozaveščevalno akcijo o diskriminaciji manjšin. V sklopu kampanje so nastali promocijski spoti, ki nagovarjajo tudi romsko skupnost. Bili smo še na delavnici novega romskega društva Vstani romski otrok, ki deluje predvsem na področju zagotavljanja pomoči ženskam. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbi Temna je noč Vlada Kreslina in Momento Cigano ter Čisti računi Boštjana Pertinača. Na tujem delu pa se za glasove potegujejo orkester Džambo Aguševi s skladbo Kucheka Bum Bum in zasedba Mascarimi s skladbo La Barca Di Roma.
V zadnji januarski oddaji se odpravljamo na dvodnevni nogometni turnir, na katerem so zbirali sredstva za družino Baranja iz Zenkovcev. V Murski Soboti se bo marca začel tečaj hindujskega jezika, ki ga bo izvajalo indijsko veleposlaništvo v Sloveniji. Tečaj bo prvotno, zaradi podobnosti jezikov, namenjen pripadnikom romske skupnosti. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki tokrat ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta pojasnjuje pomen besede »porajmos«.
V studio prihaja novoimenovani vršilec dolžnosti direktorja urada vlade za narodnosti Rok Petje. Predstavil bo deseto poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji za leto 2022, ki med drugim postreže s podatkom, da je država za izboljšanje položaja in socialnega vključevanja Romov v letu 2022 namenila 15,5 milijona evrov, občinam 3,8 milijona evrov. Kako so na terenu vidni pozitivni premiki in kateri izzivi ostajajo nerešeni? Dotaknili se bomo še namenske in nenamenske porabe sredstev za romsko skupnost 25 občin v lanskem in letošnjem letu in nujne seje komisije državnega zbora za peticije o romski problematiki, ki jo je sklicala SDS.
V letu, ki je za nami, smo za vas v vaše domove prinesli različne zgodbe iz sveta Romov, spoznali nove, spodbudne posameznike, ki v skupnosti pomenijo zgled, se odpravili v tujino in prisluhnili številnim glasbenim utrinkom romskih in neromskih glasbenikov. Romske organizacije so znova poskrbele za kulturno obarvanost. Prejšnje leto je bilo tudi okrepljeno z obveščevalnimi akcijami in iniciativami ter kulturnimi dogodki. Zato je prav, da se tokrat odpravimo po poti večjih utrinkov iz njega.
Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta 2023 se poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Shoha zasedbe Romano Glauso, Pelaj me domov bo zapel Sandi Horvat Sunny, Svet se segreva prispevajo Balkan Boys in S tabo je izi prinašajo Vlado Kreslin, Teo Colori in Momento Cigano. Na tujem delu pa se za skladbo leta borijo Rytmus in Jan Bendig s skladbo Romalandia, zasedba Kal z Astar Ando Drom, Sabor de Grácia s skladbo Bella Ciao in Roma Soul s skladbo A man after midnight.
Naše poti – Veliki koncert etnoglasbenega projekta Amala Imerja Traje Brizanija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija ob Svetovnem dnevu Romov leta 2013. V tokratnih Naših poteh se bomo odpravili za dobrih deset let v preteklost, na veliki koncert etnoglasbenega projekta Amala romskega avtorja in glasbenika Imerja Traje Brizanija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija in gosti, ki se je odvil aprila 2013 ob Svetovnem dnevu Romov v ljubljanskem Cankarjevem domu. Predstavili bomo izbor skladb z njega, v prvi vrsti tistih, v katerih se je Brizani z aranžerji lotil korenitejše jazzovske in artrockovske fuzije..
Dario Baranja iz Zenkovcev je zbolel za Ewingovim sarkomom. Zdravljenje te hude bolezni je zelo drago, Dario bo na zdravljenje moral tudi v tujino. Romski družini Baranja lahko s humanitarnim prispevkom pomagate tudi vi. V prazničnem decembru smo bili na delavnici peke piškotov, Dedek Mraz pa je že obiskal otroke v vrtcu Romano na Pušči. Čas bo še za rubriko romskega jezika.
Odpravljamo se v občino Brežice, kjer smo preverili, kako se tam spoprijemajo z izzivom zaposlovanja Romov. Da bi zaposlili čim več pripadnikov romske skupnosti, različne ustanove ponujajo in izvajajo več programov. Ustavili se bomo še v občini Ribnica, kjer se še vedno spopadajo z urejanjem nezakonitih romskih naselij. Prinašamo še iztočnice okrogle mize ob 75. obletnici deklaracije za človekove pravice.
O pomenu, izzivih in pristopih vključevanja romskih otrok v predšolske programe so govorili na nacionalni konferenci ob 10. obletnici delovanja mreže REYN (Romani early years network) Slovenija, ki je tudi del mednarodne mreže. Na Pušči so odprli in predstavili Hišo sobivanja in znanja, ki je namenjena posredovanju informacij, hkrati pa ohranja in prenaša 110-letno zgodovino romskega naselja. Udeležili smo se še delavnice, na kateri so Rominje ustvarjale adventne vence.
Na Goričkem je zaživela prva romska liga pikada, v katero je vključenih šest ekip iz več romskih naselij. Prejšnjo soboto je bil prvi rangturnir v pikadu. Odpravili smo se tudi na osnovno šolo IV. v Murski Soboti, ki zaposluje šest strokovnih delavcev, pripadnikov romske skupnosti. Prvi ponedeljek v decembru prinaša še izbor skladb prejšnjega meseca. V domačem delu se za glasove potegujejo Mišo Kontrec in Čirikli s skladbo Dal ti bom ime ter zasedba Romano Glauso s Sašo Debeljak in skladbo Shoha. V tujem delu pa vam tokrat ponujamo na izbiro skladbi A man after midnight zasedbe Roma Soul in Le Soir, prispevek Tchavola Schmitta.
V zadnji novembrski oddajo bomo govorili o žalovanju in izgubi. Proces žalovanja je boleč, vendar je sestavni del življenja, ki poteka skozi več faz in navadno vodi do sprejemanja izgube. V teku je mednarodni projekt osmih držav, ki bo med drugim naslovil fizično in dušeno zdravje pripadnikov romske skupnosti. Zasedba Romano Glauso predstavlja nov video izdelek za skladbo Šoha, ki ji bomo premierno tudi prisluhnili. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki prinaša rezultate nacionalne analize o ohranjanju romskega jezika.
Romski akademski klub je organiziral petdnevno srečanje ter obisk delegatov ter predstavnikov romske skupnosti na Slovaškem, predstavnic judovske manjšine in iraške skupnosti na Švedskem ter predstavnika srbske manjšine na Hrvaškem. Hiša vzhajajočega sonca iz Murske Sobote pa je v začetku novembra izvedla devetdnevno mladinsko izmenjavo z naslovom »Me Som Rom in Diversity«, ki je združila dvajset mladih iz več evropskih držav. Kočevje je obiskal še motivacijski govorec iz ZDA, Jabari Smith, ki je v sklopu štiritedenskega usposabljanja delal s strokovnimi delavci, ki se vsakodnevno ukvarjajo z romsko skupnostjo.
Dodatna nenamenska sredstva za urejanje razmer v romskih naseljih občine porabljajo različno. Tokrat preverjamo, kako bo 365 tisoč evrov za več kot 1000 Romov porabila murskosoboška občina. Romska društva na Goričkem opozarjajo na diskriminacijo romskih nogometnih klubov pri vključevanju v lokalno nogometno ligo. Tetovaže so kot modna muha zelo priljubljene tudi v romski skupnosti, zato prinašamo odgovore na vprašanja, kdo in kdaj naj se za tetovažo odloči ter kako varna je tetovaža.
Ob svetovnem dnevu romskega jezika 5. novembra smo nekaj sogovornikov povprašali po njihovi najljubši besedi v romščini. Prinašamo še nekaj zanimivih dejstev o romskem jeziku. Udeležili smo se kulturnega srečanja romskih otrok, kjer so se v znanju iz romskega jezika in kulture pomerili učenci nekaterih pomurskih osnovnih šol. Prvi ponedeljek v mesecu novembru prinaša še izbor za skladbi prejšnjega meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Sandi Horvat s skladbo Pelaj me domov in zasedba Tea Collorija in Momento Cigano s skladbo Smiling Eternity. Na tujem delu pa vam tokrat na izbiro ponujamo skladbi Astar ando droma zasedbe Kal in Šeleromengro Júlie Kozáková z zasedbo Manuša.
Eugenija Orban iz Dobrovnika se je pri svojih 23 letih nedolgo tega pridružila peščici Romov z višjo izobrazbo. Eugenijo smo ujeli po njenem napornem delovniku, saj je takoj po tem, ko je diplomirala, nastopila tudi prvo zaposlitev. Opravlja delo strokovne delavke pri Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, kjer vsakodnevno obiskuje nekatera romska naselja, ponuja dodatno učno pomoč učencem in izvaja druge prostočasne dejavnosti. Obiskali smo še kulturno prireditev v Murski Soboti, kjer so skušali obuditi romske folklorne skupine. Čas bo tudi za rubriko romskega jezika, v kateri tokrat prinašamo odgovore o izvoru romščine.
Vladni urad za narodnosti se je mudil na obisku v Ribnici in Kočevju, kjer si je v spremstvu nekaterih predstavnikov Romov ogledal tudi tamkajšnja romska naselja. Obiskali smo še občino Kuzma in preverili s kakšnimi izzivi se srečuje občina pri reševanju romskega vprašanja. Pogovarjali smo se s prekmurskim glasbenikom Sandijem Horvatom, ki skozi glasbo obuja stare ljudske prekmurske pesmi.
Neveljaven email naslov