Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/glasbeno-popotovanje-skozi-romsko-glasbo/362976
Glasba dolenjskih Romov s pevko Šanin Balažek
Šanin Balažek je osemnajstletna romska pevka iz Novega mesta, ki je pred publiko prvič stopila že v osnovni šoli. Že vrsto let nastopa na prireditvah dolenjskih Romov, ob Svetovnem dnevu Romov pa se je predstavila občinstvu iz Prekmurja. Navdušila je kot gostja prazničnega koncerta ob 5. obletnici Naših poti decembra 2012. Pri snovanju besedil za njene romske pesmi ji pomaga mama Dušica, ki že vrsto let zagnano raziskuje romsko pevsko izročilo Dolenjske. Šanin je v zadnjih letih v domači, nizkoproračunski produkciji, posnela več CD-jev. Na njih najdemo tudi pesem, ki jo bo izvedla ob tokratni priložnosti – Vođi mri oziroma Srce moje. V njej romsko dekle opeva romski običaj – nabiranje lipovega cvetja. Vabi svojega fanta, naj se ji pri opravilu pridruži. Govori mu, kako bosta zakurila ogenj v gozdu in se ob ognju poljubljala na lica, saj je njeno srce samo njegovo in njegovo njeno. Prosi ga, naj je nikoli ne zapusti, saj njeno srce bije samo zanj.
Urbana romska glasba, Imer Traja Brizani – Amala http://www.brizani.si/
Skladatelj in multiinstrumentalist Imer Traja Brizani je dobro znan slovenski glasbeni javnosti. Na slovenski glasbeni sceni deluje že dobra tri desetletja. Rojen je bil konec petdesetih let prejšnjega stoletja v Prištini, v družini prvega romskega jazz trobentača v nekdanji Jugoslaviji in dirigenta Uke Brizanija, ki je v tistem času ustanavljal zabavno glasbeni orkester pri tamkajšnji osrednji kosovski radijski postaji. Podobno kot oče, katerega identitetne in profesionalne poti so nihale med romskimi koreninami in vsakodnevnimi stiki s pretežno neromskimi sosedi in sodelavci, ostaja tudi Traja Brizani razpet med Romi in Neromi, zavezan predvsem glasbenemu poslanstvu. Po eni strani si glede na romsko poreklo in avtorstvo pesmi v romščini prizadeva izboriti prostor med Romi, po drugi strani pa si vztrajno zagotavlja ustrezno mesto med jazz glasbeniki na Slovenskem. Je zagnan posameznik, ki se zaveda pomena glasbene preteklosti, sedanjosti in prihodnosti neposrednega družinskega okolja. Ob raznovrstnih glasbenih izkušnjah na področjih komponiranja, prirejanja ter igranja bas kitare in inštrumentov s tipkami je dokončal tudi študij muzikologije na ljubljanski univerzi. Brizani ustvarja ritmično in melodično dognano glasbo z elementi klasike, jazza, funka, fusiona, latina ipd. Na romsko glasbeno izročilo se v družbi svojega brata, bobnarja in tolkalca Agima, osredotoča predvsem v etno fuzijskem projektu Amala, katerega album prvenec je izšel že daljnega leta 1997. Do danes je izšlo še dvanajst albumov Amale z zelo širokim naborom vsakokratnih zasedb; na njih sooča Brizani svoje romske korenine z zelo različnimi obzorji glasbene ustvarjalnosti, od klasične sodobne urbane rock ali pop etno fuzije do soula, jazzovske in resne glasbe.
Prekmurska glasbena tradicija – Vlado Kreslin http://www.kreslin.com/
Vlado Kreslin že cela štiri desetletja navdušuje publiko vseh generacij in okusov na prizoriščih med Goričkim in Piranom. Legendarni kantavtor z meglenih prekmurskih ravnic je že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja vodilni ambasador etno glasbe s panonskim predznakom pri nas. Po njegovih žilah se razumljivo pretaka tudi romska glasbena kri. Žlahtni jo v sodelovanju z romskimi glasbeniki. Le pred dobrim mesecem dni se je v prestolnici Katalonije Barceloni priključil posebnemu koncertnemu projektu zasedbe Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra. Že lep čas ga v Naših poteh postavljamo za zgled neambicioznim ali pa apatičnim domačim romskim glasbenikom. Vlado Kreslin tudi danes tukaj zdaj še vedno dokazuje, da se da z uporabo enostavnih glasbenih receptov pisati privlačne skladbe, v katere pa moraš preliti svoja pristna občutja in jih odigrati na topla akustična glasbila. Z lokalno, z nostalgijo prepojeno glasbeno prekmursko patino, ki bi jo moral biti zmožen poustvariti tako rekoč vsak spodobnejši tamkajšnji romski glasbenik, je prepojil vse svoje velike uspešnice, tudi tiste, ki nam jih bo sam, le ob spremljavi kitare, odigral ta večer.
Fotogalerijo s prireditve si lahko ogledate s pomočjo spodnje povezave (foto: Aleš Ogrin):
851 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/glasbeno-popotovanje-skozi-romsko-glasbo/362976
Glasba dolenjskih Romov s pevko Šanin Balažek
Šanin Balažek je osemnajstletna romska pevka iz Novega mesta, ki je pred publiko prvič stopila že v osnovni šoli. Že vrsto let nastopa na prireditvah dolenjskih Romov, ob Svetovnem dnevu Romov pa se je predstavila občinstvu iz Prekmurja. Navdušila je kot gostja prazničnega koncerta ob 5. obletnici Naših poti decembra 2012. Pri snovanju besedil za njene romske pesmi ji pomaga mama Dušica, ki že vrsto let zagnano raziskuje romsko pevsko izročilo Dolenjske. Šanin je v zadnjih letih v domači, nizkoproračunski produkciji, posnela več CD-jev. Na njih najdemo tudi pesem, ki jo bo izvedla ob tokratni priložnosti – Vođi mri oziroma Srce moje. V njej romsko dekle opeva romski običaj – nabiranje lipovega cvetja. Vabi svojega fanta, naj se ji pri opravilu pridruži. Govori mu, kako bosta zakurila ogenj v gozdu in se ob ognju poljubljala na lica, saj je njeno srce samo njegovo in njegovo njeno. Prosi ga, naj je nikoli ne zapusti, saj njeno srce bije samo zanj.
Urbana romska glasba, Imer Traja Brizani – Amala http://www.brizani.si/
Skladatelj in multiinstrumentalist Imer Traja Brizani je dobro znan slovenski glasbeni javnosti. Na slovenski glasbeni sceni deluje že dobra tri desetletja. Rojen je bil konec petdesetih let prejšnjega stoletja v Prištini, v družini prvega romskega jazz trobentača v nekdanji Jugoslaviji in dirigenta Uke Brizanija, ki je v tistem času ustanavljal zabavno glasbeni orkester pri tamkajšnji osrednji kosovski radijski postaji. Podobno kot oče, katerega identitetne in profesionalne poti so nihale med romskimi koreninami in vsakodnevnimi stiki s pretežno neromskimi sosedi in sodelavci, ostaja tudi Traja Brizani razpet med Romi in Neromi, zavezan predvsem glasbenemu poslanstvu. Po eni strani si glede na romsko poreklo in avtorstvo pesmi v romščini prizadeva izboriti prostor med Romi, po drugi strani pa si vztrajno zagotavlja ustrezno mesto med jazz glasbeniki na Slovenskem. Je zagnan posameznik, ki se zaveda pomena glasbene preteklosti, sedanjosti in prihodnosti neposrednega družinskega okolja. Ob raznovrstnih glasbenih izkušnjah na področjih komponiranja, prirejanja ter igranja bas kitare in inštrumentov s tipkami je dokončal tudi študij muzikologije na ljubljanski univerzi. Brizani ustvarja ritmično in melodično dognano glasbo z elementi klasike, jazza, funka, fusiona, latina ipd. Na romsko glasbeno izročilo se v družbi svojega brata, bobnarja in tolkalca Agima, osredotoča predvsem v etno fuzijskem projektu Amala, katerega album prvenec je izšel že daljnega leta 1997. Do danes je izšlo še dvanajst albumov Amale z zelo širokim naborom vsakokratnih zasedb; na njih sooča Brizani svoje romske korenine z zelo različnimi obzorji glasbene ustvarjalnosti, od klasične sodobne urbane rock ali pop etno fuzije do soula, jazzovske in resne glasbe.
Prekmurska glasbena tradicija – Vlado Kreslin http://www.kreslin.com/
Vlado Kreslin že cela štiri desetletja navdušuje publiko vseh generacij in okusov na prizoriščih med Goričkim in Piranom. Legendarni kantavtor z meglenih prekmurskih ravnic je že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja vodilni ambasador etno glasbe s panonskim predznakom pri nas. Po njegovih žilah se razumljivo pretaka tudi romska glasbena kri. Žlahtni jo v sodelovanju z romskimi glasbeniki. Le pred dobrim mesecem dni se je v prestolnici Katalonije Barceloni priključil posebnemu koncertnemu projektu zasedbe Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra. Že lep čas ga v Naših poteh postavljamo za zgled neambicioznim ali pa apatičnim domačim romskim glasbenikom. Vlado Kreslin tudi danes tukaj zdaj še vedno dokazuje, da se da z uporabo enostavnih glasbenih receptov pisati privlačne skladbe, v katere pa moraš preliti svoja pristna občutja in jih odigrati na topla akustična glasbila. Z lokalno, z nostalgijo prepojeno glasbeno prekmursko patino, ki bi jo moral biti zmožen poustvariti tako rekoč vsak spodobnejši tamkajšnji romski glasbenik, je prepojil vse svoje velike uspešnice, tudi tiste, ki nam jih bo sam, le ob spremljavi kitare, odigral ta večer.
Fotogalerijo s prireditve si lahko ogledate s pomočjo spodnje povezave (foto: Aleš Ogrin):
Nocoj prinašamo informacijo o pilotnem projektu Hedrom, ki nudi dodatna strokovna izobraževanja učiteljem, ki dnevno delajo tudi z romskimi dijaki. Gre za mednarodno sodelovanje dveh izobraževalnih ustanov iz Hrvaške in Slovenije. V Bruslju pa je potekal tradicionalni Teden Romov, ki ga je skupaj z romskimi organizacijami v evropskem parlamentu s številnimi dogodki, predavanji in konferencami organizirala Evropska komisija Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega meseca, meseca januarja. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Sekund ili dva zasedbe Balkan Boys in Sagapo, ki jo prispeva Muhamed Meety. Na tujem delu se za glasove potegujeta Babi x Mizo s skladbo Táncolj már in Sabor de Gràcia s skladbo Bella Ciao.
Prisluhnili bomo pogovoru z Marekom Chomnićem. Marek, ki je sicer po izobrazbi pravnik, dela kot direktor vladne sekcije za regijsko koordinacijo s poudarkom na delu z Romi na Slovaškem in predstavlja enega tistih primerov, ko izobražen Rom lahko zasede tudi visoko politično mesto. Ob koncu oddaje sledi še rubrika romskega jezika, ki je posvečena svetovnemu dnevu knjige in avtorskih pravic.
Oddajo bomo začeli z izjavo predsednice Republike Slovenije, Natašo Pirc Musar, ki je pretekli teden sprejela delegacijo predstavnikov romske skupnosti. Prinašamo še reportažo iz Gradca, kjer je bila uprizorjena gledališka igra Tezejev paradoks. V njej nastopajo Romi iz štirih različnih držav, ki ob sestavljanju ladje pripoveduje svoje življenjske zgodbe. Zbrali smo še vtise dijakov iz Črnomlja, ki so obiskali romsko skupnost v Prekmurju, to je obiskal tudi evropski poslanec Matjaž Nemec. Vse to bomo obogatili s pestrim glasbenim izborom Petra Barbariča.
Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprilu, so nekatere vladne in romske organizacije pripravile obeležja z namenom ozaveščanja ohranjanja romske kulturne identitete. Mi smo obiskali jih obiskali kar nekaj. Prinašamo reportažo s prireditve v novomeškem naselju Brezje Žabjak, mudili smo se še na slavnostnem obeležju v Mariboru ter na sprejemu kulturne ministrice v Ljubljani. Svoj praznik pa so Romi zaokrožili na osrednji prireditvi, ki je tudi letos potekala v Murski Soboti.
Minuli teden so kolegi in sestrske, televizijske romske oddaje Kaj govoriš obeležili 15. let od prve predvajanje oddaje, zato smo se pogovarjali z nekaterimi nekdanjimi in sedanjimi soustvarjalci. Preverili smo tudi katere so kakovostne igrače, ki pripomorejo k razvoju otroka, pogovarjali smo se tudi z mlado mamo, Natalijo Horvat, ki je na izbiro igrač postala pozorna, ko so zdravniki pri dveletnemu sinu zaznali znake avtizma. Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega dvomesečja. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi S tabo je izi Vlada Kreslina, Tea Collorija in Momento Cigano ter Manu Dalande Diallo. Na tujem delu se za glasove potegujeta Dimitris Mystakidis s skladbo Moirasma ter Faith in Branko s skladbo Mari Lon.
Nocoj smo za vas pripravili dva zanimiva pogovora, najprej se bomo pogovarjali s koordinatorko za romska vprašanja s Centra za socialno delo Maribor, Ljulje Grivec Beriša, ob koncu pa še z Rahelo Hojnik Kelenc, ki v svoji doktorski disertaciji raziskuje pojmovanje življenjske uspešnosti Romov.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Nocoj bomo večino časa preživeli v za zdaj edini romski občini in največji romski skupnosti na svetu, Šuto Orizari oziroma Šutki. Ta velja za največje evropsko romsko naselje. Gre za eno od 10 občin severnomakedonske prestolnice Skopje, v kateri imajo romskega župana in kjer je romski jezik tudi uradni jezik. Danes v Šutki po uradnih ocenah živi okoli 22 tisoč, neuradno pa še enkrat toliko prebivalcev. Mesto je postalo svetovno znano potem, ko je znameniti režiser Emir Kusturica leta 1988 prav v eni od četrti posnel film Dom za obešanje. A film je eno, resničnost pa drugo. V sodelovanju s sestrsko romsko televizijsko oddajo Kaj govoriš bomo z reportažo in sprehodom skozi mesto zabeležili tamkajšnji utrip. Tja se v Naših poteh odpravljamo po poročilih ob 21. uri.
V tokratni oddaji bomo prisluhnili pogovoru s prekmurskim glasbenikom in ambasadorjem etno glasbe pri nas, Vladom Kreslinom, ki je lani s posebno turnejo po Sloveniji obeležil svojo tridesetletno delovanje oziroma kot ga je sam poimenoval »Kreslinovanje«. Kreslin je Sandiju Horvatu med drugim zaupal njegovo navezo z romskim narodom, še bolj pa njihovo glasbo, ki ga spremlja že od malih nog. Dolga leta je skupaj z Beltinško bando igral tudi z znanim prekmurskim romskim cimbalistom, Miško Baranja. Seveda bomo pogovor obogatili z nekaj Kreslinovimi skladbami, še posebej tistimi, ki nosijo pečat romskega melosa. Zanimivemu pogovoru bomo prisluhnili nekaj po 21. uri v oddaji Naše poti.
Francoska vlada je predstavila štiriletni načrt dejavnosti in ukrepov za uspešen boj proti rasizmu, antisemitizmu in diskriminaciji. Poseben poudarek so dali tudi diskriminaciji nad Romi. Prinašamo še podrobnosti novega natečaja vladnega urada za narodnosti, v rubriki romskega jezika pa bomo zaznamovali svetovni dan maternega jezika.
Svet romske skupnosti je na konstituivni seji izvedel nove volitve predsedstva in nadzornega odbora za naslednji dve leti. Že pretekli teden pa so potekale volitve predstavnikov romskih svetnikov v svet Sveta romske skupnosti. Preverjamo, zakaj kljub osmim vloženim kandidaturam ti svojih sedmih predstavnikov v svetu niso izvolili. Odpravili pa se bomo še na zaključni dogodek projekta Kulturno doživetje Prekmurja.
Predstavljamo novembra lani ustanovljeno delovno skupino za obravnavo romske problematike, nato bomo delili še nekaj uporabnih nasvetov o temeljnih postopkih oživljanja in predstavili poklic policista, za katerega se je v minulih letih odločilo kar nekaj Romov.
Prinašamo dve pomembnejši novici in sicer o novem razpisu ministrstva za kulturo ter poročilu zagovornika načela enakosti, ki je obravnaval primer diskriminacije nad Romi. Prinašamo še uporabne nasvete kdaj in zakaj poklicati številko 112. Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega meseca, meseca januarja. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Sune Nine Brassuer in Ghelo mo ternipe, ki jo prispeva Muhamed Meety. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi La Pizza di Ali zasedbe Mascarimiri in Yo me quedaré contigo pod katero se podpisuje El Sebas de la Calle.
Razmere romske skupnosti v Sloveniji se od regije do regije razlikujejo. Ponekod Romi še vedno živijo brez elektrike, drugod tudi pod milom nebom. Udeležili smo se izobraževanja romskih svetnikov, na katerem so sami izpostavili največje izzive Romov v občini. V Mariboru so znova opozorili na porast diskriminacije in predstavili brezplačno svetovanje in pravno pomoč Romom za primere rasne in etnične diskriminacije. Udeležili smo se še fotografske razstave Rominj, s katero želijo preseči predsodke in stereotipe do romskih žensk. Čas bo tudi za novo rubriko romskega jezika.
V Šaleški dolini v dveh občinah, Velenju in Šoštanju, živi okrog 150 Romov. Preverili smo, kako so se ti v zadnjih letih uspešno vključili in postali del širše družbe. V domačem glasbenem studiu smo obiskali Miša Kontreca, prinašamo še novico o nadomestnih volitvah predstavnika romske skupnosti v občinah Lendava in Semič.
Nocoj se najprej odpravljamo nekaj sto kilometrov južneje od Slovenije, natančneje, v Niš, kjer so v enem izmed romskih naselij pred več kot pol leta izklopili elektriko. Ustavili se bomo še v Novem Sadu, kjer smo se pogovarjali z multimedijskim umetnikom in filozofom, dr. Zoranom Tairovićem. Na Pušči pa smo se udeležili delovnega srečanja in izobraževanja za javne ustanove.
Sprehodili se bomo po seznamu skladb preteklega leta, skozi oddajo pa predstavili po štiri domače in štiri tuje kandidatke, ki se borijo za laskavi naslov skladbe minulega leta oddaje Naše poti. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Cinguli renguli Sandija Horvata Sunnyja, Samo tij v izvedbi Vlada Kreslina, Tea Collorija in Momento Cigano, Natoči mi vina, ki jo prispevajo Zoran Predin in zasedba Šukar ter Ma voli ga Miša in Dominika Kontreca. Na tujem delu so se v končni izbor uvrstile Eh, što si tuđi zasedbe Kal, Prikezhia Romano Drom, Din dragostea mea Mahale Rai Bande in skladba Csoravla Romeno in Monike Lakatoš.
V prvi oddaji novega leta se bomo ozrli v leto 2022 in se spomnili večjih dogodkov, ki so zaznamovali romsko skupnost doma in po svetu. V ospredje bomo izpostavili tudi zgodbe tistih posameznikov, ki predstavljajo dober primer iz in za skupnost, in teh je bilo v minulem letu kar nekaj. Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega meseca, meseca decembra. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Samo tij v izvedbi Vlada Kreslina, Tea Collorija in Momento Cigano ter Cigani ljubiat pesnji zasedbe Romano Glasuo. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Pa ponérselas en su pelo, ki jo prispeva Sergio Gómez in skladbo Din dragostea mea zasedbe Mahala Rai Banda.
Oktobra leta 2015 se je v ljubljanskem Kinu Šiška odvil prav poseben glasbeni dogodek z romskim glasbenim priokusom, koncert zasedbe Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra z gostoma Vladom Kreslinom in Ferusom Mustafovim. Za tokratne Naše poti smo s posnetka koncerta izluščili predvsem skladbe s prepoznavnim romskim pečatom.
Pretekli teden smo se odpravili v vrtec Romano na Pušči, tamkajšnji otroci se že pripravljajo na prihajajoče praznike, obiskal jih je tudi eden izmed treh dobrih mož. Nadalje smo se pogovarjali s Santano Horvat, ki je svojo strast do estetike pripeljala vse do svojega lastnega lepotnega salona, v katerem zaposluje tudi pripadnici večinskega prebivalstva. Mednarodna mreža REYN, mreža za zgodnje vključevanje romskih otrok v predšolske programe, pa te dni praznuje deset let delovanja.
Neveljaven email naslov