Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Milan Šelj sodi v srednjo generacijo slovenskih pesnikov (rodil se je leta 1960), toda hkrati je (s ščepcem humorja) mlad pesnik. Svojo prvo pesniško Darilo je namreč objavil leta 2006 (tudi o tem, zakaj šele takrat, bo pripovedoval v oddaji). Njegova prvenka se odlikuje z vrsto čustveno intenzivnih pesmi o osebni izkušnji, o bolečini, ki jo doživlja pesnik v družini, ki težko in počasi sprejema, da je gej. Pesnik je tako ubesedil avtobiografsko izkušnjo, hkrati pa že kar arhetipsko situacijo, ko si otrok želi biti sprejet od najbližjih, zlasti seveda od staršev. Leta 2010 je sledila zbirka Kristali soli in 2015 Gradim gradove. V obeh zbirkah je še vrsta avtobiografskih pesmi, ki prehajajo iz narativne strukture, značilne za prvenko, v bolj lirične, tudi igrive podobe. Erotika je še vedno pomembna tema, toda pesnik se bolj in bolj prepušča jeziku, njegovim različnim, tudi radoživim legam, predvsem pa omenjeni zbirki vsebujeta vrsto pesmi o dozorevanju in zrelosti. Več o svoji poeziji, tudi o nastajajoči četrti zbirki, bo Milan Šelj povedal v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi dve njegovi pesmi. Nikar ne zamudite.
736 epizod
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Milan Šelj sodi v srednjo generacijo slovenskih pesnikov (rodil se je leta 1960), toda hkrati je (s ščepcem humorja) mlad pesnik. Svojo prvo pesniško Darilo je namreč objavil leta 2006 (tudi o tem, zakaj šele takrat, bo pripovedoval v oddaji). Njegova prvenka se odlikuje z vrsto čustveno intenzivnih pesmi o osebni izkušnji, o bolečini, ki jo doživlja pesnik v družini, ki težko in počasi sprejema, da je gej. Pesnik je tako ubesedil avtobiografsko izkušnjo, hkrati pa že kar arhetipsko situacijo, ko si otrok želi biti sprejet od najbližjih, zlasti seveda od staršev. Leta 2010 je sledila zbirka Kristali soli in 2015 Gradim gradove. V obeh zbirkah je še vrsta avtobiografskih pesmi, ki prehajajo iz narativne strukture, značilne za prvenko, v bolj lirične, tudi igrive podobe. Erotika je še vedno pomembna tema, toda pesnik se bolj in bolj prepušča jeziku, njegovim različnim, tudi radoživim legam, predvsem pa omenjeni zbirki vsebujeta vrsto pesmi o dozorevanju in zrelosti. Več o svoji poeziji, tudi o nastajajoči četrti zbirki, bo Milan Šelj povedal v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi dve njegovi pesmi. Nikar ne zamudite.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Boris A. Novak, pesnik in dramatik, je dobil Župančičevo nagrado za prvo knjigo načrtovanega tridelnega epa Vrata nepovrata z naslovom Zemljevidi domotožja. »Prva, zajetna, knjiga velikega epa izpisuje, kar je pesnik s svojim obsežnim dosedanjim umetniškim opusom bil in kar še bo.« O svojem pesnjenju nasploh, pa tudi o nagrajeni knjigi bo Boris A. Novak pripovedoval Vladu Motnikarju v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Štirinajstega maja je minilo 80 let od rojstva Rudija Šeliga; bil je pisatelj, dramatik, esejist in politik. Rodil se je na Sušaku pri Reki, na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomiral iz filozofije in psihologije. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil je glavni urednik revije Problemi in knjižne zbirke Znamenja. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev je konec osemdesetih in na začetku devetdesetih pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvojitvi. Napisal je vrsto dram in proznih del, med njimi daljšo pripoved Triptih Agate Schwarzkobler leta 1968 ter roman Izgubljeni sveženj leta 2002. Rudi Šeligo je umrl januarja 2004. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete zapisu, v katerem se je Rudi Šeligo leta 1988 vrnil v svoje otroštvo in k mladostnim spominom, k podobam, ki so ga življenjsko in umetniško oblikovale.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Pred dnevi je dopolnil 90 let slikar Vladimir Makuc. Rodil se je v Solkanu pri Novi Gorici, leta 1954 je diplomiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in pozneje tam končal tudi restavratorsko specialko. Uveljavil se je kot odličen grafik, ustvaril je tudi številne slike, nekaj opusov malih plastik, ukvarjal se je s knjižno opremo, tapiserijami in akvarelom. V ljubljanski Galeriji Kresija bo do 10. junija na ogled razstava njegovih likovnih del z naslovom Pokrajina s slikarjem, ki je nastala v sodelovanju z Galerijo Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj. Ob Makučevi devetdesetletnici pa so ta mesec v Cankarjevem domu v Ljubljani razstavljena tri njegova dela po izboru Milčka Komelja. Z Vladimirjem Makucem se je konec devetdesetih za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Vida Curk.
Jurij Paljk, pesnik, pisatelj, časnikar je prejel nagrado Vstajenje za svojo najnovejšo knjigo z naslovom Kaj sploh počnem tukaj. Nagrado podeljuje Slovenska prosvetna zveza v Trstu. O svojem pisanju, delu odgovornega urednika tednika Novi glas, pesnjenju in še čem se pogovarja s Tanjo Jakomin Kocjančič v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.
V februarju so v Slovenski kinoteki prvič podelili strokovne nagrade Društva slovenskih režiserjev in poleg teh nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Prejel jo je Jože Pogačnik, tudi častni član leta 2005 ustanovljenega Društva slovenskih režiserjev. K pogovoru ga je povabil Matej Juh.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Radovan Jenko, grafični oblikovalec in profesor za vizualne komunikacije na ALUO v Ljubljani, predstavlja izbor iz opusa svojih vidnih sporočil na razstavi z naslovom VSE v prvem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani. Ob razstavi in okrogli obletnici, 60 let, ga je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Nagrado Prešernovega sklada je letos prejela gledališka in filmska igralka Pia Zemljič za vloge Pie v predstavi Zapiranje ljubezni, Vodje v predstavi Krči in Nathalie Oppenheim v predstavi Kako poveš, kar si odigral ter Jasne v filmu Panika. »Njen igralski razpon je izjemno širok, pokazala se je kot avtentična junakinja klasičnega repertoarja, istočasno pa do popolnosti tolmači vloge sodobnih mladih žensk. Z lahkoto in virtuoznostjo zleze v kožo fatalne zapeljivke, romantične ženske ali z nevrozami moderne družbe destabilizirane persone.« je bilo zapisano v obrazložitvi nagrade. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom se je s Pio Zemljič pogovarjala Tadeja Krečič.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Saksofonist in skladatelj Jure Pukl velja za enega najpomembnejših ustvarjalcev slovenske džezovske glasbe. Nagrado Prešernovega sklada je dobil za ustvarjanje avtorske džezovske glasbe v zadnjih dveh letih ter za številne nastope in sodelovanja z mednarodno priznanimi umetniki. Pogovor z nagrajencem je posnela Alja Kramar, slišali ga bomo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.
Med letošnjimi prejemniki nagrad prešernovega sklada sta tudi plesalca in koreografa Rosana Hribar in Gregor Luštek. Njuno sodelovanje se je začelo leta 1995 pri predstavi Romeo in Julija, h kateri ju je povabil Matjaž Farič. Kmalu sta poleg partnerstva na plesnem odru zaživela tudi v zasebni partnerski zvezi in skupaj živela s plesom in za ples. Njuno prvo skupno delo ima naslov Ana is the Name of the Rose, ki si ga je leta 2003 ogledal tudi Pino Mlakar. Njegove pohvale sta mlada plesalca spodbudila in nekaj let pozneje sta začela ustvarjati serijo duetov. Tej posebni plesni obliki, katere ospredje in jedro je medsebojni odnos, se posvečata od leta 2006, ko sta ustvarila prvega v tej seriji, z naslovom 8 let in bila zanj doma in v tujini tudi nagrajena. Dve leti pozneje sta predstavila duet z naslovom 10 let in bila zanj spet večkrat nagrajena. Sledili so še: 012, 014 in 016, zadnji premierno uprizorjen konec preteklega leta. Vendar Hribarjeva in Luštek v tandemu ne ustvarjata zgolj duetov, temveč tudi sodobnoplesne predstave z večjimi skupinami. Med domačimi velja omeniti predstavo 68 s skupino EnKnap Group, zadnja leta pa sta večkrat koreografirala tudi v operno-baletni hiši v avstrijskem Gradzu in drugod. Poleg avtorskega dela Rosana Hribar in Gregor Luštek redno sodelujeta pri sodobnoplesnih predstavah drugih koreografov in v gledališču. Nagrado prešernovega sklada sta prejela za koreografsko delo zadnjih dveh let, in sicer za avtorsko plesno stvaritev Duet 014 ter za umetniško zasnovo in realizacijo plesnega projekta Korak v dvoje po Pii in Pinu. Za Duet 014 v utemeljitvi piše: "Umetniški projekt, za katerega lahko rečemo, da izraža in predstavlja ognjemet neskončnega bogastva in pestrosti pristnega, naravnega odnosa med moškim in ženskim bitjem, Rosano in Gregorjem." Projekt Korak v dvoje po Pii in Pinu pa je po zapisu žirije iz poklona v spomin Mlakarjevima skozi ustvarjalni vrtinec in prepletanje najrazličnejših plesnih zvrsti in energij "prerastel v očarljivo lepo in ganljivo umetniško zaokroženo delo,..., v odo plesno-gledališki umetnosti". O skupni ustvarjalni poti in razumevanju umetnosti, ki sta ji Hribarjeva in Luštek posvečena, pa v pogovoru s Petro Tanko, kateremu se je Gregor Luštek pridružil nekoliko pozneje, pa v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. Foto: Miha Fras
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Med letošnjimi prejemniki nagrad Prešernovega sklada sta tudi plesalca in koreografa Rosana Hribar in Gregor Luštek. Nagrado Prešernovega sklada sta prejela za koreografsko delo zadnjih dveh let, in sicer za avtorsko plesno stvaritev Duet 014 ter za umetniško zasnovo in realizacijo plesnega projekta Korak v dvoje po Pii in Pinu. Za Duet 014 v utemeljitvi piše: "Umetniški projekt, za katerega lahko rečemo, da izraža in predstavlja ognjemet neskončnega bogastva in pestrosti pristnega, naravnega odnosa med moškim in ženskim bitjem, Rosano in Gregorjem.« O več kot desetletni skupni ustvarjalni poti in razumevanju umetnosti, ki sta jih Hribarjeva in Luštek posvečena, pa v pogovoru s Petro Tanko v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.
Neveljaven email naslov