Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gustav Gnamuš, eden naših najvidnejših slikarjev, je umrl 12. aprila 2024. Rodil se je leta 1941 v Mežici. Študiral je slikarstvo na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Sedeju, Miheliču in Stupici. Od leta 1978 je bil predavatelj na njej. Gustav Gnamuš je za svoje ustvarjanje prejel Jakopičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada in leta 2001 največjo, Prešernovo nagrado za celotni opus. Takrat je Aleksandra Saška Gruden posnela pogovor s slikarjem. Ponovno poslušanje - kot hommage velikemu umetniku.
732 epizod
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Gustav Gnamuš, eden naših najvidnejših slikarjev, je umrl 12. aprila 2024. Rodil se je leta 1941 v Mežici. Študiral je slikarstvo na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Sedeju, Miheliču in Stupici. Od leta 1978 je bil predavatelj na njej. Gustav Gnamuš je za svoje ustvarjanje prejel Jakopičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada in leta 2001 največjo, Prešernovo nagrado za celotni opus. Takrat je Aleksandra Saška Gruden posnela pogovor s slikarjem. Ponovno poslušanje - kot hommage velikemu umetniku.
Dramska igralka Ljerka Belak bo na zaključni slavnosti 50. Borštnikovega srečanja v Mariboru prejela Borštnikov prstan, največje stanovsko priznanje za igralski opus na Slovenskem. Dan prej se v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovarja s Tadejo Krečič o svojih igralskih začetkih, delu v celjskem gledališču in Mestnem gledališču ljubljanskem, o snemanju na televiziji in filmu, o čaru radijskega mikrofona in še čem.
Ena izmed najbolj vidnih slovenskih pesnic Maja Vidmar je opozorila nase že s svojim prvencem – leta 1984 izdano zbirko Razdalje telesa. Od tedaj je izdala še šest pesniških zbirk; zadnja Minute prednosti je pri založbi LUD Literatura izšla letos. Maje Vidmar se drži renome mojstrice vezane besede, ki ga oplajajo tudi literarne nagrade. Prejela je že Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, pred mesecem dni pa je lahko na seznam dodala še velenjico – čašo nesmrtnosti, ki jo je kot prva ženska avtorica prejela za vrhunski desetletni pesniški opus. Ob tej priložnosti se je z Majo Vidmar pogovarjala Maja Žvokelj. Vabljeni k poslušanju!
Še do 12. oktobra bo v Galeriji Dessa v Ljubljani na ogled fotografska razstava Hiše in obrazi priznanega umetniškega fotografa Tihomirja Pinterja. Tihomir Pinter je bil rojen leta 1938 v Bjelovaru; po končanem študiju farmacije v Zagrebu se je specializiral za področje analitike živil, iz česar je tudi doktoriral. S fotografijo se je začel ukvarjati že v srednji šoli, nadaljeval ob študiju in tudi ob redni zaposlitvi v laboratoriju, bolj resno pa po upokojitvi leta 1991. Tihomir Pinter je najbolj znan kot portretist ustvarjalcev na raznih področij, ki jih ne fotografira v lastnem ateljeju, ampak v njihovem okolju. S Tihomirjem Pinterjem se je leta 2004 pogovarjala Vida Curk.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Tokratno oddajo Naši umetniki pred mikrofonom smo namenili pesniku, pevcu, novinarju in publicistu Esadu Babačiću, ki je letos poleti dopolnil petdeset let, a ne le to: spomladi je izdal knjigo pesmi z naslovom Kitula, zdaj piše roman, tik pred izidom je tudi prvi pravi samostojni album pankovske zasedbe Via ofenziva, h kateremu je Babačić prispeval glas in kot nož ostra besedila. Oddaja prinaša prav posebno premiero: prvič na slovenskih radijskih valovih bomo slišali naslovno pesem z albuma Bele rože. Z Esadom Babačićem se pogovarja Urban Tarman.
Bernarda Fink je ena najvidnejših vokalnih interpretk na koncertnem in opernem področju. Rodila se je na današnji dan leta 1955 v Buenos Airesu slovenskim staršem. V Buenos Airesu je tudi doštudirala, zdaj živi v Evropi. Bernarda Fink je nastopala z najbolj priznanimi svetovnimi orkestri in dobila najprestižnejše nagrade, na primer nagrado Prešernovega sklada, avstrijski častni križ, Tischlerjevo nagrado. Ob zaključenem šestem desetletju objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovor z Bernardo Fink, ki ga je ob prejemu nagrade Prešernovega sklada posnela Vesna Istenič.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Pred natanko tednom dni je dopolnil 70 let pesnik Andrej Brvar. Svojo pesniško pot je začel v šestdesetih letih z revijalnimi objavami in leta 1969 izdal pesniški prvenec Slikanica. Pozneje je sledilo še sedem izvirnih pesniških zbirk, knjiga pogovorov in odzivov in tri knjige za mlajše bralce. Že z naslovom prve zbirke je nakazal, da njegov pesniški svet sestavljajo posamezne podobe in vse do osemdesetih let je bila Brvarjeva poezija izrazito modernistično usmerjena. Pozneje je v njegovem pesništvu postajala vse bolj izrazita presunjenost nad eksistenco sveta in človeka v njem. Andrej Brvar je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pesnikovemu razmišljanju o sebi, svojem življenju in ustvarjanju. Leta 1998 ga je posnela Vida Curk.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bo tokrat naš gost Janez Korošin, fotograf, ki v domačem kulturnem prostoru velja za pripadnika klasične fotografije oz tako imenovanega »črnega realizma«. Svoje delovanje je začel sredi šestdesetih let kot pripadnik napredne linije ustvarjalcev, delujočih pod okriljem fotokluba Ljubljana in kasneje fotogrupe Šolt. Trenutno je v Cankarjevem domu na ogled pregledna razstava njegovih del nastalih v več kot pol stoletja dolgem ustvarjanju, za katero je prejel vrsto priznanj in nagrad. Z njim se bo o njegovem življenju in ustvarjanju pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Damijan Stepančič je danes eden najprepoznavnejših slovenskih ilustratorjev. Od leta 1999, ko je na Bienalu ilustracije prejel nagrado za izvirne zamisli, je ilustriral čez 50 knjig. Od leta 2000 do danes je prejel Smrekarjevo plaketo, Levstikovo nagrado, doživel uvrstitev na častno listo IBBY. Prejel je tudi priznanje za najboljšo izvirno slovensko mladinsko knjigo za ilustracije pesniške zbirke Saše Vegri Naročje kamenčkov in priznanje za najboljšo slovensko poučno knjigo Kako so videli svet. Dvakrat je prejel nagradi Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Ilustratorja Damijana Stepančiča je pred mikrofon povabila Simona Kopinšek.
Andrej E. Skubic je za svoj roman Samo pridi domov dobil že tretjega kresnika za najboljši roman. Pisatelja in prevajalca bomo slišali v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, pripovedoval bo o začetkih profesionalne poti, pa o vseh dosedanjih romanih, tudi o najnovejšem, seveda. Pred mikrofon ga je povabil Marko Golja.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Boris A. Novak, pesnik in dramatik, je dobil Župančičevo nagrado za prvo knjigo načrtovanega tridelnega epa Vrata nepovrata z naslovom Zemljevidi domotožja. »Prva, zajetna, knjiga velikega epa izpisuje, kar je pesnik s svojim obsežnim dosedanjim umetniškim opusom bil in kar še bo.« O svojem pesnjenju nasploh, pa tudi o nagrajeni knjigi bo Boris A. Novak pripovedoval Vladu Motnikarju v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Neveljaven email naslov