Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konec septembra je minilo osemdeset let, odkar se je rodil Matjaž Vipotnik, eden naših najpomembnejših grafičnih oblikovalcev. Njegovi plakati in opreme knjig so z izvirnim konceptom, likovno dovršenostjo in s subtilnimi družbenimi učinki prelomno zaznamovali slovensko grafično oblikovanje, posredno tudi našo družbo. Kdo se ne spominja znamenitega plakata z Marxom na kolesu in napisom: »Ali je prihodnost že prišla?« Uveljavil se je že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je vrnil s študija v Italiji, nato je delal na več področjih, posebej pa se spominjamo njegovih gledaliških plakatov in scenografij, knjižnih oprem in celostnih podob kulturnih ustanov. Leta 2012 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Takrat se je z Matjažem Vipotnikom pogovarjala Vida Curk.
748 epizod
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Konec septembra je minilo osemdeset let, odkar se je rodil Matjaž Vipotnik, eden naših najpomembnejših grafičnih oblikovalcev. Njegovi plakati in opreme knjig so z izvirnim konceptom, likovno dovršenostjo in s subtilnimi družbenimi učinki prelomno zaznamovali slovensko grafično oblikovanje, posredno tudi našo družbo. Kdo se ne spominja znamenitega plakata z Marxom na kolesu in napisom: »Ali je prihodnost že prišla?« Uveljavil se je že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je vrnil s študija v Italiji, nato je delal na več področjih, posebej pa se spominjamo njegovih gledaliških plakatov in scenografij, knjižnih oprem in celostnih podob kulturnih ustanov. Leta 2012 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Takrat se je z Matjažem Vipotnikom pogovarjala Vida Curk.
V februarju so v Slovenski kinoteki prvič podelili strokovne nagrade Društva slovenskih režiserjev in poleg teh nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Prejel jo je Jože Pogačnik, tudi častni član leta 2005 ustanovljenega Društva slovenskih režiserjev. K pogovoru ga je povabil Matej Juh.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Radovan Jenko, grafični oblikovalec in profesor za vizualne komunikacije na ALUO v Ljubljani, predstavlja izbor iz opusa svojih vidnih sporočil na razstavi z naslovom VSE v prvem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani. Ob razstavi in okrogli obletnici, 60 let, ga je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Nagrado Prešernovega sklada je letos prejela gledališka in filmska igralka Pia Zemljič za vloge Pie v predstavi Zapiranje ljubezni, Vodje v predstavi Krči in Nathalie Oppenheim v predstavi Kako poveš, kar si odigral ter Jasne v filmu Panika. »Njen igralski razpon je izjemno širok, pokazala se je kot avtentična junakinja klasičnega repertoarja, istočasno pa do popolnosti tolmači vloge sodobnih mladih žensk. Z lahkoto in virtuoznostjo zleze v kožo fatalne zapeljivke, romantične ženske ali z nevrozami moderne družbe destabilizirane persone.« je bilo zapisano v obrazložitvi nagrade. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom se je s Pio Zemljič pogovarjala Tadeja Krečič.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Saksofonist in skladatelj Jure Pukl velja za enega najpomembnejših ustvarjalcev slovenske džezovske glasbe. Nagrado Prešernovega sklada je dobil za ustvarjanje avtorske džezovske glasbe v zadnjih dveh letih ter za številne nastope in sodelovanja z mednarodno priznanimi umetniki. Pogovor z nagrajencem je posnela Alja Kramar, slišali ga bomo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.
Med letošnjimi prejemniki nagrad prešernovega sklada sta tudi plesalca in koreografa Rosana Hribar in Gregor Luštek. Njuno sodelovanje se je začelo leta 1995 pri predstavi Romeo in Julija, h kateri ju je povabil Matjaž Farič. Kmalu sta poleg partnerstva na plesnem odru zaživela tudi v zasebni partnerski zvezi in skupaj živela s plesom in za ples. Njuno prvo skupno delo ima naslov Ana is the Name of the Rose, ki si ga je leta 2003 ogledal tudi Pino Mlakar. Njegove pohvale sta mlada plesalca spodbudila in nekaj let pozneje sta začela ustvarjati serijo duetov. Tej posebni plesni obliki, katere ospredje in jedro je medsebojni odnos, se posvečata od leta 2006, ko sta ustvarila prvega v tej seriji, z naslovom 8 let in bila zanj doma in v tujini tudi nagrajena. Dve leti pozneje sta predstavila duet z naslovom 10 let in bila zanj spet večkrat nagrajena. Sledili so še: 012, 014 in 016, zadnji premierno uprizorjen konec preteklega leta. Vendar Hribarjeva in Luštek v tandemu ne ustvarjata zgolj duetov, temveč tudi sodobnoplesne predstave z večjimi skupinami. Med domačimi velja omeniti predstavo 68 s skupino EnKnap Group, zadnja leta pa sta večkrat koreografirala tudi v operno-baletni hiši v avstrijskem Gradzu in drugod. Poleg avtorskega dela Rosana Hribar in Gregor Luštek redno sodelujeta pri sodobnoplesnih predstavah drugih koreografov in v gledališču. Nagrado prešernovega sklada sta prejela za koreografsko delo zadnjih dveh let, in sicer za avtorsko plesno stvaritev Duet 014 ter za umetniško zasnovo in realizacijo plesnega projekta Korak v dvoje po Pii in Pinu. Za Duet 014 v utemeljitvi piše: "Umetniški projekt, za katerega lahko rečemo, da izraža in predstavlja ognjemet neskončnega bogastva in pestrosti pristnega, naravnega odnosa med moškim in ženskim bitjem, Rosano in Gregorjem." Projekt Korak v dvoje po Pii in Pinu pa je po zapisu žirije iz poklona v spomin Mlakarjevima skozi ustvarjalni vrtinec in prepletanje najrazličnejših plesnih zvrsti in energij "prerastel v očarljivo lepo in ganljivo umetniško zaokroženo delo,..., v odo plesno-gledališki umetnosti". O skupni ustvarjalni poti in razumevanju umetnosti, ki sta ji Hribarjeva in Luštek posvečena, pa v pogovoru s Petro Tanko, kateremu se je Gregor Luštek pridružil nekoliko pozneje, pa v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. Foto: Miha Fras
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Med letošnjimi prejemniki nagrad Prešernovega sklada sta tudi plesalca in koreografa Rosana Hribar in Gregor Luštek. Nagrado Prešernovega sklada sta prejela za koreografsko delo zadnjih dveh let, in sicer za avtorsko plesno stvaritev Duet 014 ter za umetniško zasnovo in realizacijo plesnega projekta Korak v dvoje po Pii in Pinu. Za Duet 014 v utemeljitvi piše: "Umetniški projekt, za katerega lahko rečemo, da izraža in predstavlja ognjemet neskončnega bogastva in pestrosti pristnega, naravnega odnosa med moškim in ženskim bitjem, Rosano in Gregorjem.« O več kot desetletni skupni ustvarjalni poti in razumevanju umetnosti, ki sta jih Hribarjeva in Luštek posvečena, pa v pogovoru s Petro Tanko v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.
Pesnik Andrej Brvar, nagrajen za življenjsko delo in bogat pesniški opus, je pesniško pot začel v šestdesetih letih; 1969 je izdal pesniški prvenec Slikanica. Sledilo je še sedem izvirnih pesniških zbirk, knjiga pogovorov in odzivov in tri knjige za mlajše bralce. Do osemdesetih let je bila Brvarjeva poezija izrazito modernistično usmerjena. Brvarjevo prvo pesniško obdobje zaznamujejo volja do moči, radoživost, dokumentarnost, hkrati pa relativiziranje objektivnega sveta. Pozneje je v njegovem pesništvu postajala vse bolj izrazita presunjenost nad eksistenco sveta in človeka v njem. Brvarjev pesniški vitalizem ob naraščajočem zavedanju minljivosti ni izgubil moči, temveč je dobil svoj smisel. fotografija: web.vecer.com
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Miki Muster je pionir slovenskega stripa in animiranega filma. Njegov ustvarjalni opus je izjemno obsežen, odlikujeta ga tehnična brezhibnost ter domišljijsko bogata vsebina. Nostalgični odrasli in tudi mladi se še vedno zabavajo ob njegovih napetih in humornih, več kot pol stoletja starih stripih o pustolovščinah živalskih junakov Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje in kdo ne pozna zajčkov iz televizijskega Cikcaka ter Mustrovih reklam? Ob tem je ustvaril še številne ilustracije in animacije po predlogah drugih avtorjev, ukvarjal se je tudi s karikaturo. Miki Muster bo letos jeseni dopolnil 90 let, za njim je razgibano življenje, ki ga je posvetil predvsem ustvarjalnemu delu na sprva še povsem neznanem področju. S Prešernovim nagrajencem Mikijem Mustrom se je pogovarjala Maja Žel – Nolda. fotografija: www.muster.si
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Te dni bo dopolnil 90 let kipar Stojan Batič. Rodil se je v Trbovljah, po drugi svetovni vojni, ki jo je preživel v partizanih, pa je končal študij kiparstva na Likovni akademiji v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Parizu pri Ossipu Zadkinu. Batič sodi med najbolj znane slovenske kiparje, njegova dela zaznamujejo mnoge javne prostore. Manj opazne, a nič manj zanimive so tudi njegove male plastike. S Stojanom Batičem se je pred desetletjem pogovarjala Vida Curk.
Pred dnevi je dopolnil osemdeset let dramski igralec Boris Juh. Rodil se je v Celju, ker se je družina veliko selila, se je šolal marsikje. Po končani Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani je najprej devet let nastopal v Slovenskem mladinskem gledališču; od tam je odšel v osrednje slovensko gledališče – SNG Dramo v Ljubljani, kjer je nastopal do upokojitve in ustvaril množico izrazitih, izjemnih vlog – predvsem etično močnih likov. Boris Juh je veliko igral tudi na filmu in televiziji, neprecenljiv pa je opus, ki ga je ustvaril na našem Radiu, v literarnem in dramskem programu. Z Borisom Juhom se je o njegovem življenju in ustvarjanju pogovarjala Staša Grahek.
V tokratni oddaji bomo predstavili francoskega fotografa slovenskega rodu Klavdija Slubana. Njegova dela si lahko trenutno ogledate kar na dveh razstavah v Ljubljani: v Narodni galeriji je na ogled razstava z naslovom Srečni dnevi na osamelem otoku, v galeriji Fotografija pa dela iz cikla, ki ga je naslovil Izgubljeni raj. Avtor, ki zase pravi, da je pohodnik, saj je prepotoval in fotografiral že skoraj ves svet, je tudi dobitnik številnih najuglednejših nagrad in cenijo ga in so ga cenili celo takšni mojstri, kot je zdaj že pokojni Henri Cartier-Bresson. Rodil se je slovenskim staršem v Parizu, a najzgodnejša leta je preživel pri mamini družini v vasici Livold na Kočevskem. Da bi ga starši čim manj pogrešali, so ga sorodniki neprestano fotografirali. Kmalu je začel fotografirati tudi sam. S Klavdijem Slubanom se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Neveljaven email naslov