Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prečesali smo športno zgodovino, ki je zaradi pandemije in vojne že trpela. Pomagal nam je doktor zgodovine in sociologije Tomaž Pavlin
Marsikateri ljubitelj športa si te dni vrti posnetke športnih vrhuncev iz preteklosti. Skok v zgodovino, a na drugačen način, smo si privoščili z doktorjem zgodovine in sociologije Tomažem Pavlinom. Ponujamo ugotovitve, kaj se lahko iz zgodovine športa naučimo za snovanje prihodnosti, ki jo bo seveda zaznamoval hipni položaj v svetu.
Docent Fakultete za šport, ki je dodobra raziskal slovensko zgodovino ukvarjanja s športom, za uvod razlaga največjo dilemo, v kateri se je znašel šport v zadnjih desetletjih. Profesionalizem na najvišji ravni je ob razvoju zabrisal korenine in izvor.
Bolj ko so športne panoge postajale globalne, bolj ko je v ospredje stopal kapital, težje je bilo ohranjati konkurenčnost na najvišji ravni. Morda je trenutek pravi za vnovičen preobrat.
“V minulih osmih desetletjih (o. p. od druge svetovne vojne) je šport z amaterizma prešel na profesionalizem. V Evropi so bili nogometaši po drugi svetovni vojni še amaterji, potem pa se je začel proces prehajanja najprej v prikriti in nato končno tudi v odkriti profesionalizem. Amaterski šport je v veliki meri seveda slonil na entuziazmu. Nato se je z razvojem gledalo prve lige, razkorak se je povečeval. Delo z mladimi in ekipami v nižjih ligah je vezano na entuziazem. Če se zgodi entuziazem, bodo velike ekipe izgubile priliv tekmovalcev. Mogoče nas bodo zdaj razmere prisilile, da se obrnemo k svojemu, domačemu okolju. To je bilo v nekem obdobju povsem normalno.” – Tomaž Pavlin
Pripravili smo še en prispevek, v katerem smo pogledali, kateri športni dogodki so v preteklosti odpadli. Zaradi pandemije zgodovina piše le eno veliko odpoved.
Za domačo nalogo v omari poiščite kakšen star dres, majico ali čepico in se spomnite, za koga ste stiskali pesti v mladosti. Najmlajši pa lahko v teh dneh v družinskem krogu okrepijo vezi in izvejo kakšno zanimivo športno doživetje svojih staršev.
Grajenje pripadnosti in identitete, tudi športne, zahteva primerno okolje. V teh dneh ga lahko začnete graditi v družinskem krogu, ob vrnitvi športa pa z malo nostalgije obiščite kakšno tekmo svojega kluba iz mladosti – pa tudi če v tem hipu igra v tretji ligi.
10365 epizod
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Prečesali smo športno zgodovino, ki je zaradi pandemije in vojne že trpela. Pomagal nam je doktor zgodovine in sociologije Tomaž Pavlin
Marsikateri ljubitelj športa si te dni vrti posnetke športnih vrhuncev iz preteklosti. Skok v zgodovino, a na drugačen način, smo si privoščili z doktorjem zgodovine in sociologije Tomažem Pavlinom. Ponujamo ugotovitve, kaj se lahko iz zgodovine športa naučimo za snovanje prihodnosti, ki jo bo seveda zaznamoval hipni položaj v svetu.
Docent Fakultete za šport, ki je dodobra raziskal slovensko zgodovino ukvarjanja s športom, za uvod razlaga največjo dilemo, v kateri se je znašel šport v zadnjih desetletjih. Profesionalizem na najvišji ravni je ob razvoju zabrisal korenine in izvor.
Bolj ko so športne panoge postajale globalne, bolj ko je v ospredje stopal kapital, težje je bilo ohranjati konkurenčnost na najvišji ravni. Morda je trenutek pravi za vnovičen preobrat.
“V minulih osmih desetletjih (o. p. od druge svetovne vojne) je šport z amaterizma prešel na profesionalizem. V Evropi so bili nogometaši po drugi svetovni vojni še amaterji, potem pa se je začel proces prehajanja najprej v prikriti in nato končno tudi v odkriti profesionalizem. Amaterski šport je v veliki meri seveda slonil na entuziazmu. Nato se je z razvojem gledalo prve lige, razkorak se je povečeval. Delo z mladimi in ekipami v nižjih ligah je vezano na entuziazem. Če se zgodi entuziazem, bodo velike ekipe izgubile priliv tekmovalcev. Mogoče nas bodo zdaj razmere prisilile, da se obrnemo k svojemu, domačemu okolju. To je bilo v nekem obdobju povsem normalno.” – Tomaž Pavlin
Pripravili smo še en prispevek, v katerem smo pogledali, kateri športni dogodki so v preteklosti odpadli. Zaradi pandemije zgodovina piše le eno veliko odpoved.
Za domačo nalogo v omari poiščite kakšen star dres, majico ali čepico in se spomnite, za koga ste stiskali pesti v mladosti. Najmlajši pa lahko v teh dneh v družinskem krogu okrepijo vezi in izvejo kakšno zanimivo športno doživetje svojih staršev.
Grajenje pripadnosti in identitete, tudi športne, zahteva primerno okolje. V teh dneh ga lahko začnete graditi v družinskem krogu, ob vrnitvi športa pa z malo nostalgije obiščite kakšno tekmo svojega kluba iz mladosti – pa tudi če v tem hipu igra v tretji ligi.
Na Odprtem prvenstvu Francije v tenisu sta znana oba finalista, današnji dan pa v Parizu prinaša ženski finale. Posvetimo se tudi tekmi svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah in končnim odločitvam kajakašev in kanuistov v Pragi.
Sezona svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah se nadaljuje v Pragi, kjer bodo slovenski kajakaši in kanuisti skušali popraviti vtis iz uvoda sezone v Nemčiji. Športniki invalidi pa se odpravljajo prav v nemško prestolnico, ki bo v drugi polovici junija gostila Poletne svetovne igre.
Odzive iz tabora slovenske ženske košarkarske reprezentance po prijateljski tekmi s Črno goro prepletemo z zanimivostmi s tretje tekme finala državnega prvenstva med Heliosom in Olimpijo.
Popoldanske športne minute namenjamo košarki. Slovenska ženska reprezentanca s tekmama proti Črni gori končuje priprave pred domačim evropskim prvenstvom, v izenačenem finalu državnega prvenstva pa se bosta še tretjič pomerila domžalski Helios in Olimpija.
V Pragi se je s finalom med Fiorentino in West Ham Unitedom sklenila druga sezona Konferenčne lige v nogometu. Ob analizi finala se posvetimo še odbojkarski Ligi narodov na Japonskem in tekmi Slovenije proti Bolgariji.
Ob koncu polfinalne serije jadranske lige med Olimpijo in Partizanom slovenske košarkarice le še teden dni loči od začetka evropskega prvenstva. Junijski košarkarski vrvež pa osvežimo še z odbojkarsko ligo narodov in prvim turnirjem na Japonskem.
Ob koncu polfinalne serije jadranske lige med Olimpijo in Partizanom slovenske košarkarice le še teden dni loči od začetka evropskega prvenstva. Junijski košarkarski vrvež pa osvežimo še z odbojkarsko ligo narodov in prvim turnirjem na Japonskem.
Pred košarkarji Olimpije je tretja, odločilna polfinalna tekma jadranske lige. V Beogradu se bodo pomerili z euroligaškim Partizanom. Posvetimo se še končani klubski sezoni za rokometašice. Na zaključnem turnirju v Budimpešti minuli konec tedna, je Ana Gros s svojo ekipo osvojila 3.mesto v Ligi prvakinj.
Pred košarkarji Olimpije je tretja, odločilna polfinalna tekma jadranske lige. V Beogradu se bodo pomerili z euroligaškim Partizanom. Posvetimo se še končani klubski sezoni za rokometašice. Na zaključnem turnirju v Budimpešti minuli konec tedna, je Ana Gros s svojo ekipo osvojila 3.mesto v Ligi prvakinj.
Najboljša plezalka sveta Janja Garnbret se je v svetovni pokal vrnila na Češkem. Zanimivosti s tekme na balvanih v Pragi prepletemo z zaključkom rokometne Lige prvakinj na Madžarskem, kjer je za nekaj slovenskega pridiha ob koncu klubske sezone poskrbela Ana Gros.
V Augsburgu se končuje uvodna tekma svetovnega pokala slalomistov na divjih vodah, posvetimo pa se še finalu državnega prvenstva v košarki med Olimpijo in domžalskim Heliosom.
Za slalomiste na divjih vodah se sezona svetovnega pokala začenja v Augsburgu, medtem ko svojo v diamantni ligi atletinje in atleti nadaljujejo v Firencah. Ob dosežkih slovenskih tekmovalcev na obeh prizoriščih se posvetimo še vrnitvi prvega kolesarja sveta Tadeja Pogačarja, ki po poškodbi začenja trening na kolesu.
Za slalomiste na divjih vodah se sezona svetovnega pokala začenja v Augsburgu, medtem ko svojo v diamantni ligi atletinje in atleti nadaljujejo v Firencah. Ob dosežkih slovenskih tekmovalcev na obeh prizoriščih se posvetimo še vrnitvi prvega kolesarja sveta Tadeja Pogačarja, ki po poškodbi začenja trening na kolesu.
Košarkarski vrvež na domačih tleh v finalu državnega prvenstva in onstran Atlantika v finalu lige NBA prepletemo z novicami s svetovnega pokala v športnem plezanju ob vrnitvi Janje Garnbret in začetku sezone slalomistov na divjih vodah.
Letošnji vrhunec za taekwondoiste predstavlja svetovno prvenstvo v Bakuju, kjer ima visoke cilje četverica slovenskih borcev. Samozavestno pa svoje priprave z zadnjimi treningi končujejo slovenski odbojkarji, ki se odpravljajo na prvi turnir Lige narodov na Japonskem.
Na domačih košarkarskih igriščih ostaja le še odločitev o državnih prvakih letošnje sezone. V finalu vnovič igrata Helios in Olimpija, ki serijo do treh zmag začenjata v Domžalah.
Po uvodni tekmi polfinalne serije jadranske lige v Beogradu so košarkarji Olimpije v Stožicah gostili Partizan. Odzive po dvoboju ponudimo v dopoldanskih športnih minutah.
Po uvodni tekmi polfinalne serije jadranske lige v Beogradu so košarkarji Olimpije v Stožicah gostili Partizan. Odzive po dvoboju ponudimo v dopoldanskih športnih minutah.
Smučarski skakalci začenjajo priprave na novo sezono. Pred prvimi skoki na skakalnicah je uvodni del treningov namenjen telesni pripravi. Košarkarje Olimpije pa čaka druga tekma polfinala jadranske lige, v Stožicah bodo gostili beograjski Partizan.
Smučarski skakalci začenjajo priprave na novo sezono. Pred prvimi skoki na skakalnicah je uvodni del treningov namenjen telesni pripravi. Košarkarje Olimpije pa čaka druga tekma polfinala jadranske lige, v Stožicah bodo gostili beograjski Partizan.
Neveljaven email naslov