Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Angeli na jeklenih konjih

27.09.2015


Delo reševalcev je lovljenje sekund, ki jih pogosto ukradejo času tudi na račun lastne varnosti. Vožnja na intervencijo je nevarna in le malo kdo je sposoben obvladovati stres zaradi dogodkov v povezavi s samo vožnjo in z zelo zahtevnim delom na terenu. Še posebej, ko gre za reševalce na motorju, ki so najbolj izpostavljeni napakam drugih udeležencev v prometu. Kakšne so njihove zgodbe, kaj doživljajo med vožnjo, kakšne motorje vozijo in koliko časa jim uspe pridobiti s tveganjem lastne varnosti? Med angele na jeklenih konjih se je v Nedeljski reportaži pomešal Jure K. Čokl.

Že ob prihodu na reševalno postajo v Ljubljani sem dobil občutek, da tukaj čas teče drugače. Hitreje. Še preden sem uspel pozdraviti motorista, ki me je čakal, se je oglasil zvonec in iz centrale se je zaslišal poziv. V manj kot minuti je bil reševalec na motorju, oblečen in pripravljen na odhod. Zapornica se je dvignila in izginil je med kolono vozil. ‘Pridem kmalu, kar počakaj,‘ je bilo vse, kar mi je v naglici uspel povedati. Vodja izmene Danijel Andolšek, nekdanji reševalec motorist Peter Napotnik in direktor reševalne postaje Ljubljana Andrej Fink so se nagajivo nasmehnili, ko sem jim povedal, kaj se je zgodilo. Potem mi je Andrej pojasnil, kako je v Ljubljano pripeljal prvi reševalni motor. Prvi rezultati so bili spodbudni, vendar so kaj kmalu prišli do spoznanja, da morajo poiskati še nekaj odgovorov na vprašanja, ki so se zdaj zastavila. Nekaj časa se potem ni zgodilo nič. Vendarle se je leta 2003 premaknilo. Kljub vsemu, pove direktor Andrej Fink, je bilo ves čas prisotno vprašanje varnosti motorista na eni strani in dobrobit bolnikov na drugi. Ali torej hitrejša pomoč odtehta tveganje reševalcev motoristov? Tudi on prihaja iz vrst reševalcev, ki so delovali na terenu. Tam je tudi sam doživel hudo prometno nesrečo, zato ga še zdaj, ko vidi svoje motoriste, spreletijo neprijetni občutki.

Nikakor ni vseeno, kdo postane reševalec motorist, pove Andrej Fink. Tisti, ki opravljajo to delo, morajo biti tako izkušeni motoristi kot tudi izvrstni reševalci. Ko nekdo pokaže vse našteto in ga prepoznajo kot potencialnega kandidata, sledi celo leto usposabljanj pod nadzorom mentorja, treningi varne vožnje in spoznavanje tega dela. Ko je poizkusno obdobje končano, začne reševalec motorist opravljati svoje delo.

Med tem se je vrnil tudi Denis Osenjak, motorist reševalec, ki sem ga ob prihodu videl odpeljati na intervencijo. Hitro pove predvsem zbranim kolegom, kaj se je dogajalo. Izkaže se, da je za deset minut dolgo pot potreboval polovico manj časa kot reševalno vozilo, ki je vozilo za njim. Videlo se je, da je bila intervencija uspešna. Kakršne koli utrujenosti sploh ni bilo zaznati, čeprav ni dvoma, da sta vsaka tovrstna vožnja in nato intervencija izjemno zahtevni in naporni.

Na vprašanje, kako hitre je bil, odgovori nekoliko zadržano. A odločno in brez premišljevanja. Hitrosti so visoke, vendar je njihova vožnja varna in v mejah njihove lastne varnosti. ‘Zvečer se moram vsak dan vrniti k družini,‘ pove Danijel Andolšek. Direktor Andrej Fink takoj postreže s statistiko, ki je zgovorna. Delo reševalcev na motorju možnost preživetja bolnikov močno poveča.

Kaj pomeni vožnja na intervencijo, reševalci občutijo vsak dan. Kaj vse srečajo na cesti in kolikokrat tvegajo lastna življenja, ne štejejo. Denis se strinja – ni lahko. In vendar ga ni strah. Premišljuje o tem, kar mora storiti, in pazi, da ne tvega preveč. Čeprav se tveganja zaveda, o strahu ne premišljuje. Pride pa včasih za njim. Kljub vsemu znanju, izkušnjam, treningom in previdnosti je nesreča vedno blizu. Temu se žal ubežati ne da. Reševalec motorist Peter Napotnik je ob opravljanju svojega dela doživel strahovito nesrečo. Za kako hudo nesrečo je šlo, povedo poškodbe, ki jih je utrpel. Potreboval je pet let, da je lahko normalno zaživel. A motorist ne bo mogel biti nikoli več, poškodbe so bile prehude.

Ob pripovedovanju o njihovih nesrečah so mi povedali, da je pred nekaj dnevi hudo nesrečo doživel tudi vodja motoristov Domen Vodopivec, ki se je poškodoval na intervenciji pri zdrsu motorja. Prosili so, naj mu v oddaji sporočimo, da mu cel kolektiv želi čimprejšnje okrevanje in vrnitev na delovno mesto. Srečno torej, Domen, čim prej se vrni nazaj. Tesna povezanost reševalcev je torej očitna. Kar ne preseneča. Tudi Peter zaradi svoje nesreče ni izgubil volje do pomoči drugim. Prej obratno. In takrat je spoznal, kako veliko srečo ima, da ima okoli sebe ljudi, ki so se v nesreči izkazali kot pravi prijatelji. Izkazali pa so se tudi njegovi nadrejeni, za kar jim je zelo hvaležen.

 

Takšno je življenje motoristov reševalcev. Na eni strani pomagajo drugim in pri tem tvegajo življenja, na drugi pa spodbujajo drug drugega in si pomagajo, ko pride do težkih življenjskih situacij. Za skromno plačilo in občasen ‘hvala’ dajejo vse, kar imajo. In pri tem niti ne pomislijo, da bi kdaj počeli kaj drugega. Še dobro, saj smo zaradi njihovega poguma in predanosti veliko bolj varni, kot bi bili sicer.


Nedeljska reportaža

882 epizod


Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.

Angeli na jeklenih konjih

27.09.2015


Delo reševalcev je lovljenje sekund, ki jih pogosto ukradejo času tudi na račun lastne varnosti. Vožnja na intervencijo je nevarna in le malo kdo je sposoben obvladovati stres zaradi dogodkov v povezavi s samo vožnjo in z zelo zahtevnim delom na terenu. Še posebej, ko gre za reševalce na motorju, ki so najbolj izpostavljeni napakam drugih udeležencev v prometu. Kakšne so njihove zgodbe, kaj doživljajo med vožnjo, kakšne motorje vozijo in koliko časa jim uspe pridobiti s tveganjem lastne varnosti? Med angele na jeklenih konjih se je v Nedeljski reportaži pomešal Jure K. Čokl.

Že ob prihodu na reševalno postajo v Ljubljani sem dobil občutek, da tukaj čas teče drugače. Hitreje. Še preden sem uspel pozdraviti motorista, ki me je čakal, se je oglasil zvonec in iz centrale se je zaslišal poziv. V manj kot minuti je bil reševalec na motorju, oblečen in pripravljen na odhod. Zapornica se je dvignila in izginil je med kolono vozil. ‘Pridem kmalu, kar počakaj,‘ je bilo vse, kar mi je v naglici uspel povedati. Vodja izmene Danijel Andolšek, nekdanji reševalec motorist Peter Napotnik in direktor reševalne postaje Ljubljana Andrej Fink so se nagajivo nasmehnili, ko sem jim povedal, kaj se je zgodilo. Potem mi je Andrej pojasnil, kako je v Ljubljano pripeljal prvi reševalni motor. Prvi rezultati so bili spodbudni, vendar so kaj kmalu prišli do spoznanja, da morajo poiskati še nekaj odgovorov na vprašanja, ki so se zdaj zastavila. Nekaj časa se potem ni zgodilo nič. Vendarle se je leta 2003 premaknilo. Kljub vsemu, pove direktor Andrej Fink, je bilo ves čas prisotno vprašanje varnosti motorista na eni strani in dobrobit bolnikov na drugi. Ali torej hitrejša pomoč odtehta tveganje reševalcev motoristov? Tudi on prihaja iz vrst reševalcev, ki so delovali na terenu. Tam je tudi sam doživel hudo prometno nesrečo, zato ga še zdaj, ko vidi svoje motoriste, spreletijo neprijetni občutki.

Nikakor ni vseeno, kdo postane reševalec motorist, pove Andrej Fink. Tisti, ki opravljajo to delo, morajo biti tako izkušeni motoristi kot tudi izvrstni reševalci. Ko nekdo pokaže vse našteto in ga prepoznajo kot potencialnega kandidata, sledi celo leto usposabljanj pod nadzorom mentorja, treningi varne vožnje in spoznavanje tega dela. Ko je poizkusno obdobje končano, začne reševalec motorist opravljati svoje delo.

Med tem se je vrnil tudi Denis Osenjak, motorist reševalec, ki sem ga ob prihodu videl odpeljati na intervencijo. Hitro pove predvsem zbranim kolegom, kaj se je dogajalo. Izkaže se, da je za deset minut dolgo pot potreboval polovico manj časa kot reševalno vozilo, ki je vozilo za njim. Videlo se je, da je bila intervencija uspešna. Kakršne koli utrujenosti sploh ni bilo zaznati, čeprav ni dvoma, da sta vsaka tovrstna vožnja in nato intervencija izjemno zahtevni in naporni.

Na vprašanje, kako hitre je bil, odgovori nekoliko zadržano. A odločno in brez premišljevanja. Hitrosti so visoke, vendar je njihova vožnja varna in v mejah njihove lastne varnosti. ‘Zvečer se moram vsak dan vrniti k družini,‘ pove Danijel Andolšek. Direktor Andrej Fink takoj postreže s statistiko, ki je zgovorna. Delo reševalcev na motorju možnost preživetja bolnikov močno poveča.

Kaj pomeni vožnja na intervencijo, reševalci občutijo vsak dan. Kaj vse srečajo na cesti in kolikokrat tvegajo lastna življenja, ne štejejo. Denis se strinja – ni lahko. In vendar ga ni strah. Premišljuje o tem, kar mora storiti, in pazi, da ne tvega preveč. Čeprav se tveganja zaveda, o strahu ne premišljuje. Pride pa včasih za njim. Kljub vsemu znanju, izkušnjam, treningom in previdnosti je nesreča vedno blizu. Temu se žal ubežati ne da. Reševalec motorist Peter Napotnik je ob opravljanju svojega dela doživel strahovito nesrečo. Za kako hudo nesrečo je šlo, povedo poškodbe, ki jih je utrpel. Potreboval je pet let, da je lahko normalno zaživel. A motorist ne bo mogel biti nikoli več, poškodbe so bile prehude.

Ob pripovedovanju o njihovih nesrečah so mi povedali, da je pred nekaj dnevi hudo nesrečo doživel tudi vodja motoristov Domen Vodopivec, ki se je poškodoval na intervenciji pri zdrsu motorja. Prosili so, naj mu v oddaji sporočimo, da mu cel kolektiv želi čimprejšnje okrevanje in vrnitev na delovno mesto. Srečno torej, Domen, čim prej se vrni nazaj. Tesna povezanost reševalcev je torej očitna. Kar ne preseneča. Tudi Peter zaradi svoje nesreče ni izgubil volje do pomoči drugim. Prej obratno. In takrat je spoznal, kako veliko srečo ima, da ima okoli sebe ljudi, ki so se v nesreči izkazali kot pravi prijatelji. Izkazali pa so se tudi njegovi nadrejeni, za kar jim je zelo hvaležen.

 

Takšno je življenje motoristov reševalcev. Na eni strani pomagajo drugim in pri tem tvegajo življenja, na drugi pa spodbujajo drug drugega in si pomagajo, ko pride do težkih življenjskih situacij. Za skromno plačilo in občasen ‘hvala’ dajejo vse, kar imajo. In pri tem niti ne pomislijo, da bi kdaj počeli kaj drugega. Še dobro, saj smo zaradi njihovega poguma in predanosti veliko bolj varni, kot bi bili sicer.


16.09.2018

Piran, kot je bil nekoč

Ljudje smo ljudje tudi zaradi nenehne medsebojne komunikacije. Za človeka je to enako pomembno kot hrana, zrak, voda in še kaj. Še zlasti pa to zahteva življenje v organizirani skupnosti. Jurij Popov se je poglobil v komunikacijo dobrih štiri tisoč ljudi na eni izmed facebukovih spletnih straneh Piran – kot je bil nekoč, saj se hotel spoznati cilje in učinke takšne komunikacije. Spoznanja je strnil v Nedeljsko reportažo.


09.09.2018

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


02.09.2018

Zgodba sivke

Ob veliki histeriji vračanja k naravi, ki jo živimo tako ljudje, predvsem pa kmetijstvo in seveda tudi mediji, se nekatere rastline ponovno vračajo na polja, v javnost in celo na krožnike. Najbolj razvpit primer je konoplja, ki niha med uporabo in zlorabo; ni pa edina povratnica v civilizacijo. Zadnja leta se na naša polja, v naše omare, predvsem pa seveda v kozmetično industrijo vrača sivka. Slikovita rastlina, ki je presunila Van Gogha in prinesla globalno prepoznavnost francoski Provansi, se vedno bolj uveljavlja tudi v Sloveniji. Gojijo jo predvsem na Krasu, hibridne vrste pa uspevajo tudi drugod po Sloveniji. Genski laboratoriji in podnebne spremembe njena rastišča in uporabo širijo onkraj še pred desetletji možnega in v Nedeljski reportaži tokrat sledimo zgodbi sivke od jadranskih otokov do kraških polj.


26.08.2018

Planinska jama

Slovenijo je nemogoče dobro spoznati, če ne obiščemo tudi njenega podzemnega sveta, saj je naša mala dežela skoraj v celoti podkletena. Nad površjem je med drugim več kot 340 gorskih vrhov višjih od 2 tisoč metrov, na površju je več kot 60 rek daljših od dvajset kilometrov in več kot 320 jezer, pod površjem pa približno 30 tisoč ali več jam.


19.08.2018

Nastavi tazadnjo!

Planinska sezona v Sloveniji je na višku. In kot vsako leto jo tudi letos budno spremlja radio s svojimi vsebinami. Te imajo skozi leto svojevrsten dramaturški lok. Spomladi, na začetku sezone, se začnejo s poročilom o delu markacistov. V času najmnožičnejšega obiska gora se nadaljujejo s predstavitvami posameznih poti, vrhov, koč in oskrbnikov. Morda jih tu in tam popestrijo obletnice izgradenj planinskih koč in prvih pristopov na posamezne vrhove; ali pa očrnijo poročila o gorskih nesrečah. Nato počasi izzvenijo z jesenskimi pregledi statistike obiskov gora in dela gorskih reševalnih služb. Kaj lahko pestri paleti vsega naštetega sploh doda še ena “planinska reportaža”? Nekaj prav posebnega.


12.08.2018

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


05.08.2018

Ostrovrharjeva pot

Podgrad pri Ljubljani leži ob sotočju Ljubljanice in Save, ob vznožju Janškega hribovja. Vas je razpeta med tako imenovano južno železnico Dunaj–Trst in lokalno cesto Ljubljana–Litija. To je bila že od nekdaj majhna vas, zdaj živi v njej nekaj več kot 200 prebivalcev. Ime Podgrad pa nakazuje povezavo z dvema gradovoma. Obstajajo namreč ostanki dveh gradov. Pot do njiju je enostavna in dobro označena. Prvi je stal na stranskem roglju Kašeljskega hriba in od njega so ostale le še ruševine, ki so zaščitene kot kulturna dediščina. Drugi grad na najbolj severnem delu tega hriba je bil dvakrat prezidan in se zdaj imenuje Kanskyjeva vila, po nekdanjem lastniku kemične tovarne. Na vili je viden zid prvotnega gradu; na oskrbnikovi hiši pa je vzidan del rimskega nagrobnika, verjetno prinesen z območja rimske utrdbe pod Zalogom. Ljudje so se v tistih krajih nekoč ukvarjali s kmetijstvom, še pred prihodom železnica pa z vleko ladij. Zelo pomembna dejavnost je bilo tudi kopanje in izdelava mlinskih kamnov.


29.07.2018

Netopir – leteča miš

Števila, koliko jih je pri nas, ne pozna nihče, saj jih je nemogoče prešteti. Kaj dela netopirja nenavadnega?


22.07.2018

Tekmovanje, ki je Koroško znova poneslo v svet

Korošci imajo lastnost, ki jim jo lahko zavidamo vsi Slovenci pa tudi drugi narodi. Ko je treba, se znajo povezati in narediti stvari, ki bi jih sicer brez zapletov lahko pripravil le redko kdo. Letos jim je na začetku julija uspelo prirediti tekmovanje, ki sodi v sam vrh tako po organizacijski kot tudi po adrenalinski plati. Sanje tistih, ki so z gorskim kolesarjenjem Koroško postavili na zemljevid svetovne gorsko-kolesarske scene, so s tem dosegle svoj vrhunec. Korošci s sončne in tiste druge strani Karavank so organizirali gorsko-kolesarsko tekmovanje za svetovni pokal Svetovne enduro serije in povezali prav vse generacije, prebivalce, sosede in celo države. Da bi bila mera polna, so progo speljali tako, kakor je do zdaj ni nikoli še nihče na vsem svetu. To ni samo zgodba o nekem tekmovanju, ampak o ljudeh, ki dokazujejo, da se sanje lahko tudi uresničijo.


15.07.2018

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


08.07.2018

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


01.07.2018

Stolp in jama

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


24.06.2018

Cestninske postaje odhajajo na smetišče zgodovine

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


17.06.2018

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


10.06.2018

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


03.06.2018

Iskrina ura, zaščitni znak prestolnice

"Ljubljanski Big Ben" kot poslednja simbolna točka meščanov


27.05.2018

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


20.05.2018

Psi vodniki slepih

Slepim gibanje in orientacija v prostoru pomenita velik izziv, saj se morajo vseh poti, ki jih vsakdan uporabljajo, naučiti. Nekatere slepe po teh poteh vodi pes vodnik, ki jim omogoča varno in hitrejše gibanje. Pri nas imamo trenutno trideset psov vodnikov, ki dnevno opravljajo svojo nalogo. V današnji Nedeljski reportaži nas bo po mestu varno vodil pes vodnik slepih. Izšolan je tako, da slepemu pomaga premagovati ovire na njegovih vsakdanjih poteh, hkrati pa postane njegov družinski član in življenjski sopotnik. V oddaji bomo izvedeli, kakšno delo opravljajo ti psi, kakšne lastnosti morajo imeti, kako se šolajo, pa tudi to, kako ravnati, ko srečamo slepega s psom vodnikom in kako se morajo vesti lastniki drugih psov ob srečanju s psom, ki opravlja svojo službo. Oddajo je pripravila Petra Medved.


13.05.2018

Star maln pri Vrhniki

Star maln je leta 2016 kljub odmaknjenosti obiskalo 200 mladih Francozov. Ti so bili nad videnim zelo navdušeni, zato bodo letos obisk ponovili. Prvega avgusta jih bo tako Vrhniko obiskalo kar 750.


06.05.2018

Korotan na Dunaju

Že od tistih dob, ko je Krpan iz Vrha izrekel modro misel o Dunaju in prehranjevalnih navadah Kranjcev, je nastanitev na Dunaju posebna zgodba. Sploh za Slovence. In sploh v razmerah histeričnega in globalnega turizma. Na srečo imamo tam svoje zavetje. Svojo postojanko. Kako bi bilo lažje Kopitarju in Cankarju, Miklošiču in Plečniku, če bi poznali Korotan… O sprehodu po cesarskem mestu in predvsem o slovenskem hotelu, dijaškem domu in kulturnem centru Korotanu, bo tekla beseda v Nedeljski reportaži.


Stran 15 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov