Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Angeli na jeklenih konjih

27.09.2015


Delo reševalcev je lovljenje sekund, ki jih pogosto ukradejo času tudi na račun lastne varnosti. Vožnja na intervencijo je nevarna in le malo kdo je sposoben obvladovati stres zaradi dogodkov v povezavi s samo vožnjo in z zelo zahtevnim delom na terenu. Še posebej, ko gre za reševalce na motorju, ki so najbolj izpostavljeni napakam drugih udeležencev v prometu. Kakšne so njihove zgodbe, kaj doživljajo med vožnjo, kakšne motorje vozijo in koliko časa jim uspe pridobiti s tveganjem lastne varnosti? Med angele na jeklenih konjih se je v Nedeljski reportaži pomešal Jure K. Čokl.

Že ob prihodu na reševalno postajo v Ljubljani sem dobil občutek, da tukaj čas teče drugače. Hitreje. Še preden sem uspel pozdraviti motorista, ki me je čakal, se je oglasil zvonec in iz centrale se je zaslišal poziv. V manj kot minuti je bil reševalec na motorju, oblečen in pripravljen na odhod. Zapornica se je dvignila in izginil je med kolono vozil. ‘Pridem kmalu, kar počakaj,‘ je bilo vse, kar mi je v naglici uspel povedati. Vodja izmene Danijel Andolšek, nekdanji reševalec motorist Peter Napotnik in direktor reševalne postaje Ljubljana Andrej Fink so se nagajivo nasmehnili, ko sem jim povedal, kaj se je zgodilo. Potem mi je Andrej pojasnil, kako je v Ljubljano pripeljal prvi reševalni motor. Prvi rezultati so bili spodbudni, vendar so kaj kmalu prišli do spoznanja, da morajo poiskati še nekaj odgovorov na vprašanja, ki so se zdaj zastavila. Nekaj časa se potem ni zgodilo nič. Vendarle se je leta 2003 premaknilo. Kljub vsemu, pove direktor Andrej Fink, je bilo ves čas prisotno vprašanje varnosti motorista na eni strani in dobrobit bolnikov na drugi. Ali torej hitrejša pomoč odtehta tveganje reševalcev motoristov? Tudi on prihaja iz vrst reševalcev, ki so delovali na terenu. Tam je tudi sam doživel hudo prometno nesrečo, zato ga še zdaj, ko vidi svoje motoriste, spreletijo neprijetni občutki.

Nikakor ni vseeno, kdo postane reševalec motorist, pove Andrej Fink. Tisti, ki opravljajo to delo, morajo biti tako izkušeni motoristi kot tudi izvrstni reševalci. Ko nekdo pokaže vse našteto in ga prepoznajo kot potencialnega kandidata, sledi celo leto usposabljanj pod nadzorom mentorja, treningi varne vožnje in spoznavanje tega dela. Ko je poizkusno obdobje končano, začne reševalec motorist opravljati svoje delo.

Med tem se je vrnil tudi Denis Osenjak, motorist reševalec, ki sem ga ob prihodu videl odpeljati na intervencijo. Hitro pove predvsem zbranim kolegom, kaj se je dogajalo. Izkaže se, da je za deset minut dolgo pot potreboval polovico manj časa kot reševalno vozilo, ki je vozilo za njim. Videlo se je, da je bila intervencija uspešna. Kakršne koli utrujenosti sploh ni bilo zaznati, čeprav ni dvoma, da sta vsaka tovrstna vožnja in nato intervencija izjemno zahtevni in naporni.

Na vprašanje, kako hitre je bil, odgovori nekoliko zadržano. A odločno in brez premišljevanja. Hitrosti so visoke, vendar je njihova vožnja varna in v mejah njihove lastne varnosti. ‘Zvečer se moram vsak dan vrniti k družini,‘ pove Danijel Andolšek. Direktor Andrej Fink takoj postreže s statistiko, ki je zgovorna. Delo reševalcev na motorju možnost preživetja bolnikov močno poveča.

Kaj pomeni vožnja na intervencijo, reševalci občutijo vsak dan. Kaj vse srečajo na cesti in kolikokrat tvegajo lastna življenja, ne štejejo. Denis se strinja – ni lahko. In vendar ga ni strah. Premišljuje o tem, kar mora storiti, in pazi, da ne tvega preveč. Čeprav se tveganja zaveda, o strahu ne premišljuje. Pride pa včasih za njim. Kljub vsemu znanju, izkušnjam, treningom in previdnosti je nesreča vedno blizu. Temu se žal ubežati ne da. Reševalec motorist Peter Napotnik je ob opravljanju svojega dela doživel strahovito nesrečo. Za kako hudo nesrečo je šlo, povedo poškodbe, ki jih je utrpel. Potreboval je pet let, da je lahko normalno zaživel. A motorist ne bo mogel biti nikoli več, poškodbe so bile prehude.

Ob pripovedovanju o njihovih nesrečah so mi povedali, da je pred nekaj dnevi hudo nesrečo doživel tudi vodja motoristov Domen Vodopivec, ki se je poškodoval na intervenciji pri zdrsu motorja. Prosili so, naj mu v oddaji sporočimo, da mu cel kolektiv želi čimprejšnje okrevanje in vrnitev na delovno mesto. Srečno torej, Domen, čim prej se vrni nazaj. Tesna povezanost reševalcev je torej očitna. Kar ne preseneča. Tudi Peter zaradi svoje nesreče ni izgubil volje do pomoči drugim. Prej obratno. In takrat je spoznal, kako veliko srečo ima, da ima okoli sebe ljudi, ki so se v nesreči izkazali kot pravi prijatelji. Izkazali pa so se tudi njegovi nadrejeni, za kar jim je zelo hvaležen.

 

Takšno je življenje motoristov reševalcev. Na eni strani pomagajo drugim in pri tem tvegajo življenja, na drugi pa spodbujajo drug drugega in si pomagajo, ko pride do težkih življenjskih situacij. Za skromno plačilo in občasen ‘hvala’ dajejo vse, kar imajo. In pri tem niti ne pomislijo, da bi kdaj počeli kaj drugega. Še dobro, saj smo zaradi njihovega poguma in predanosti veliko bolj varni, kot bi bili sicer.


Nedeljska reportaža

882 epizod


Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.

Angeli na jeklenih konjih

27.09.2015


Delo reševalcev je lovljenje sekund, ki jih pogosto ukradejo času tudi na račun lastne varnosti. Vožnja na intervencijo je nevarna in le malo kdo je sposoben obvladovati stres zaradi dogodkov v povezavi s samo vožnjo in z zelo zahtevnim delom na terenu. Še posebej, ko gre za reševalce na motorju, ki so najbolj izpostavljeni napakam drugih udeležencev v prometu. Kakšne so njihove zgodbe, kaj doživljajo med vožnjo, kakšne motorje vozijo in koliko časa jim uspe pridobiti s tveganjem lastne varnosti? Med angele na jeklenih konjih se je v Nedeljski reportaži pomešal Jure K. Čokl.

Že ob prihodu na reševalno postajo v Ljubljani sem dobil občutek, da tukaj čas teče drugače. Hitreje. Še preden sem uspel pozdraviti motorista, ki me je čakal, se je oglasil zvonec in iz centrale se je zaslišal poziv. V manj kot minuti je bil reševalec na motorju, oblečen in pripravljen na odhod. Zapornica se je dvignila in izginil je med kolono vozil. ‘Pridem kmalu, kar počakaj,‘ je bilo vse, kar mi je v naglici uspel povedati. Vodja izmene Danijel Andolšek, nekdanji reševalec motorist Peter Napotnik in direktor reševalne postaje Ljubljana Andrej Fink so se nagajivo nasmehnili, ko sem jim povedal, kaj se je zgodilo. Potem mi je Andrej pojasnil, kako je v Ljubljano pripeljal prvi reševalni motor. Prvi rezultati so bili spodbudni, vendar so kaj kmalu prišli do spoznanja, da morajo poiskati še nekaj odgovorov na vprašanja, ki so se zdaj zastavila. Nekaj časa se potem ni zgodilo nič. Vendarle se je leta 2003 premaknilo. Kljub vsemu, pove direktor Andrej Fink, je bilo ves čas prisotno vprašanje varnosti motorista na eni strani in dobrobit bolnikov na drugi. Ali torej hitrejša pomoč odtehta tveganje reševalcev motoristov? Tudi on prihaja iz vrst reševalcev, ki so delovali na terenu. Tam je tudi sam doživel hudo prometno nesrečo, zato ga še zdaj, ko vidi svoje motoriste, spreletijo neprijetni občutki.

Nikakor ni vseeno, kdo postane reševalec motorist, pove Andrej Fink. Tisti, ki opravljajo to delo, morajo biti tako izkušeni motoristi kot tudi izvrstni reševalci. Ko nekdo pokaže vse našteto in ga prepoznajo kot potencialnega kandidata, sledi celo leto usposabljanj pod nadzorom mentorja, treningi varne vožnje in spoznavanje tega dela. Ko je poizkusno obdobje končano, začne reševalec motorist opravljati svoje delo.

Med tem se je vrnil tudi Denis Osenjak, motorist reševalec, ki sem ga ob prihodu videl odpeljati na intervencijo. Hitro pove predvsem zbranim kolegom, kaj se je dogajalo. Izkaže se, da je za deset minut dolgo pot potreboval polovico manj časa kot reševalno vozilo, ki je vozilo za njim. Videlo se je, da je bila intervencija uspešna. Kakršne koli utrujenosti sploh ni bilo zaznati, čeprav ni dvoma, da sta vsaka tovrstna vožnja in nato intervencija izjemno zahtevni in naporni.

Na vprašanje, kako hitre je bil, odgovori nekoliko zadržano. A odločno in brez premišljevanja. Hitrosti so visoke, vendar je njihova vožnja varna in v mejah njihove lastne varnosti. ‘Zvečer se moram vsak dan vrniti k družini,‘ pove Danijel Andolšek. Direktor Andrej Fink takoj postreže s statistiko, ki je zgovorna. Delo reševalcev na motorju možnost preživetja bolnikov močno poveča.

Kaj pomeni vožnja na intervencijo, reševalci občutijo vsak dan. Kaj vse srečajo na cesti in kolikokrat tvegajo lastna življenja, ne štejejo. Denis se strinja – ni lahko. In vendar ga ni strah. Premišljuje o tem, kar mora storiti, in pazi, da ne tvega preveč. Čeprav se tveganja zaveda, o strahu ne premišljuje. Pride pa včasih za njim. Kljub vsemu znanju, izkušnjam, treningom in previdnosti je nesreča vedno blizu. Temu se žal ubežati ne da. Reševalec motorist Peter Napotnik je ob opravljanju svojega dela doživel strahovito nesrečo. Za kako hudo nesrečo je šlo, povedo poškodbe, ki jih je utrpel. Potreboval je pet let, da je lahko normalno zaživel. A motorist ne bo mogel biti nikoli več, poškodbe so bile prehude.

Ob pripovedovanju o njihovih nesrečah so mi povedali, da je pred nekaj dnevi hudo nesrečo doživel tudi vodja motoristov Domen Vodopivec, ki se je poškodoval na intervenciji pri zdrsu motorja. Prosili so, naj mu v oddaji sporočimo, da mu cel kolektiv želi čimprejšnje okrevanje in vrnitev na delovno mesto. Srečno torej, Domen, čim prej se vrni nazaj. Tesna povezanost reševalcev je torej očitna. Kar ne preseneča. Tudi Peter zaradi svoje nesreče ni izgubil volje do pomoči drugim. Prej obratno. In takrat je spoznal, kako veliko srečo ima, da ima okoli sebe ljudi, ki so se v nesreči izkazali kot pravi prijatelji. Izkazali pa so se tudi njegovi nadrejeni, za kar jim je zelo hvaležen.

 

Takšno je življenje motoristov reševalcev. Na eni strani pomagajo drugim in pri tem tvegajo življenja, na drugi pa spodbujajo drug drugega in si pomagajo, ko pride do težkih življenjskih situacij. Za skromno plačilo in občasen ‘hvala’ dajejo vse, kar imajo. In pri tem niti ne pomislijo, da bi kdaj počeli kaj drugega. Še dobro, saj smo zaradi njihovega poguma in predanosti veliko bolj varni, kot bi bili sicer.


12.06.2016

Airsoft – Igra za odrasle

Mnogi psihologi in še več dušebrižnikov poudarja, da je najboljša obramba proti stresom, kugo današnjega časa, obujati, ohranjati in gojiti otroka v sebi. Vsako takšno početje je povezano z igro in današnji čas rojeva vedno nove. Tam nekje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, kar ni zelo daleč nazaj, so na Japonskem in v Hongkongu ustvarili novo igro – Airsoft. Po slovensko rečejo temu taktične igre, prebrati pa je tudi takle prevod – vojaški simulacijski šport.


05.06.2016

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


29.05.2016

Uvod v sociologijo kave!

Drobni obredi lahko povzročijo velike premike! Kar je dejstvo, ki samo po sebi nasprotuje bolj uveljavljeni resnici, da so za velike premike zadolženi zgolj veliki obredi. Tak majhen obred je pitje kave. Čeprav je majhen pa je kljub vsemu preveč razširjen da bi ga zajeli v eno samo skromno nedeljsko reportažo. Zato bo Marko Radmilovič vzel pod drobnogled le en sam segment tega priljubljenega početja. Pripravlja: Marko Radmilovič


22.05.2016

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


15.05.2016

Čadrg- na potep z Gorazdom Kutinom

Čadrg je slikovita vas, ki leži na nadmorski višini od 600 do 700 metrov nad izjemno, prepadno sotesko Tolminke. Pot do te, kot pravijo, ene redkih živih vasi v Triglavskem narodnem parku, je vse prej kot enostavna, saj je dobesedno vklesana v strma pobočja, in zato še tako izkušenemu vozniku požene dobro mero adrenalina po žilah. Vas slovi po ekoloških kmetijah, po tem da ohranjajo stoletno tradicijo sirarstva, in izdelajo dobrih 45 kilogramov prvovrstnega sira in podobno količino skute. In tu so doma srčni ljudje. Leta 1999 so namreč, v opuščeno stavbo šole povabili Skupnost Srečanje- Don Pierina Gelminija, kjer se zdravijo odvisniki. Avtor oddaje je Milan Trobič.


08.05.2016

Olimpijska norma

Za športnike, ki so presegli povprečje, so Olimpijske igre ena izmed prelomnic, ki lahko na različne načine zaznamuje njihovo športno pot. Od tega, da se lahko zadovoljijo z znanim sloganom, da je pomembno sodelovati, do tega, da si zagotovijo boljše nadaljevanje kariere ali celo, da si jo zaznamujejo s kakšno medaljo. Avgusta letos, od 5. do 21., bo spet čas za takšno prelomnico. V Riu de Janeiru v Braziliji bodo namreč na sporedu 31 poletne olimpijske igre moderne dobe. Za tekmovalce, ki se bodo uvrstili nanje, veljajo olimpijske norme. Te je treba doseči do 11. julija letos. Lovljenje norme je za športnike posebno obdobje. Za vsakega drugačno. Tina Šutej, naša najboljša skakalka s palico, je v to, da bo dosegla normo prepričana. Ta znaša za ženske 4.50 metra. Nastopila je že na olimpijadi v Londonu leta 2012 in je olimpijski krst že za njo. Zdaj si želi predvsem boljši rezultat, najmanj nastop v finalu. Nejc Pleško, metalec diska pa je od norme oddaljen še približno štiri metre. Norma namreč zahteva, da vrže kladivo vsaj enkrat 78 metrov. Nejc prvič lovi olimpijsko normo in v resnici upa, da se bo uvrstil po razvrstiti na svetovnem seznamu metalcev kladiva, saj je norma precej visoka in malo verjetno je, da jo bo doseglo 32 metalcev. Na olimpijske igre si želi, če ne drugega, da opravi potrebni krst in se lahko na naslednjih olimpijskih igrah posveti predvsem dobremu rezultatu. Skupaj s trenerjem Lovrom Umkom sta prepričana, da njegov čas prihaja po olimpijadi. Nejc je sicer kot mladinec prevzel Primožu Kozmusu mladinski državni rekord, Primož pa je tudi olimpijski zmagovalec. Kot pravi avtor Nedeljske reportaže Jurij Popov, Nejc Pleško, ne trenira z metlo, zato, da bi na njej odletel v Rio. Metla mu pomaga do pravih občutkov.


01.05.2016

Šolanje policijskih službenih psov

Psi so postali zvesti in nepogrešljivi pomočniki tudi pri opravljanju različnih policijskih nalog. Kakšne lastnosti mora imeti policijski služben pes, kako poteka šolanje, za kakšne naloge jih šolajo, kako jih motivirajo za delo in kakšno je pravzaprav delo inštruktorja? To je v Nedeljski reportaži raziskovala Petra Medved. Obiskala je oddelek za šolanje službenih psov, v katerem šolajo pse in usposabljajo vodnike službenih psov slovenske policije.


24.04.2016

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


17.04.2016

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


10.04.2016

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


03.04.2016

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


27.03.2016

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


20.03.2016

Na gradbišču Islamskega kulturnega centra v Ljubljani

Zgodba o postavitvi Islamskega kulturnega centra v Ljubljani oziroma v Sloveniji je stara. Še starejša je želja islamske skupnosti v Sloveniji, da bi končno dobila prostor, ki bi jo povezoval. Ki bi bil njihov in ne izposojen za praznike, potem pa znova namenjen drugim dejavnostim. Za nekatere je bil objekt izziv, za druge tako iskana identiteta, za tretje oprijemljiv dokaz, da je tukaj njihov dom. Zgodbe ljudi, ki niso nikoli nehali upati na pozitiven razplet tega medgeneracijskega projekta so zdaj združene v gradbišču, ki stoji ob Parmovi ulici v Ljubljani. Delavcem in tistim, ki so temu projektu posvetili velik del svojega življenja se je v nedeljski reportaži pridružil Jure K. Čokl.


13.03.2016

Nedeljska reportaža

Stareslike- so spletna stran, kjer zagnani posamezniki, od leta 2010 objavljajo stare fotografije, dokumente in drugo gradivo, ki je povezano z območjem občin Cerknica, Loška dolina in Bloke. Pogosto pa objavljeni prispevki ponudijo tudi podatke za precej širše območje oziroma omogočijo, da posamezno zgodbo, dokument ali sliko primerjamo s podobnimi doma in tudi v tujini. Vsak dan objavijo vsaj en prispevek s fotografijo. V tem času so tako objavili več kot 2.400 prispevkov, njihovo spletno stran pa obišče vsaj 1.500 ljudi na dan, kar pomeni, da so v teh letih že krepko presegli 2 milijona obiskov. To nadvse zanimivo pobudo bomo spoznali v oddaji-Sledi časa, avtor: Milan Trobič


06.03.2016

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


28.02.2016

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


21.02.2016

Orehov gaj

Streljaj od Ljubljane leži posestvo Orehov gaj, ki ga je mlada ekipa, “preuredila” v zelo zanimivo unikatno eko-vintage, doživljajsko lokacijo, ki je namenjena predvsem zaključenim skupinam. Te prihajajo iz podjetij, ki jim ponudijo tako imenovane team building programe, vodene animacije in dogodke-kot je pobeg iz skednja. Prav tako pa se je na posestvu odvilo kar nekaj poročnih slavij, obletnic in drugih prireditev, kot je recimo božična tržnica. In kaj je tisto, kar je mlade spodbudilo, da so ves svoje denar in znanje vložili v projekt Orehov gaj? Več o tem v nedeljski reportaži, ki jo pripravlja Milana Trobič.


14.02.2016

Starajmo se zdravo!

Krepitev telesnega in duševnega zdravja starejših, ohranjanje njihove samostojnosti in odločanja lastnem načinu življenja, preprečevanje osamljenosti, spodbujanje sposobnosti, ki so potrebne za obvladovanje vsakdanjih nalog, predvsem pa druženje in vseživljenjsko učenje, so le nekateri cilji, za katere se zavzemajo v šestih Dnevnih centrih aktivnosti za starejše v Ljubljani. Kaj vse se dogaja v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše, katere dejavnosti obiskujejo starejši, kaj jih veseli in kaj jim pomeni aktivna starost – o tem se je z njimi za današnjo Nedeljsko reportažo pogovarjala Petra Medved.


07.02.2016

"Kdo je za masko?"

Letošnji karnevalski čas se po norčavosti razlikuje od minulih. Za masko je lahko terorist. Zato bo potrebno ponekod maske sneti. Simbolno in stvarno bodo padle po tleh. A kljub temu se še nikoli ljudi ni tako intenzivno skrivalo za maskami. Na medmrežju, na socialnih medijih. Zato pojdimo tja, kjer so maske obdržale še svoj izvirni, magični značaj!


31.01.2016

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


Stran 21 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov