Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Astronomsko geofizikalni observatorij na Golovcu je leta 2009 slavil 50-letnico obstoja. Ustanovili so ga na pobudo prof. dr. Frana Dominka, kot prvi univerzitetni observatorij z nalogo, da postavi temelje za razvoj slovenske profesionalne astronomije.
Pobudniki in sodelavci observatorija so nato uredili prvo slovensko astronomsko knjižnico, razvili merske metode klasične astronomije, natančno določili geografsko lego observatorija, vzpostavili službo točnega časa in začeli izdajati astronomske efemeride. Poleg raziskovalnega in izobraževalnega dela pa ob menjavi letnih časov, na observatoriju pripravljajo brezplačne dneve odprtih vrat za organizirane skupine in posameznike.
Pobudnik ustanovitve Astronomsko geofizikalni observatorij Golovec je bil, kot rečeno, prof. dr. Fran Dominko, ki je študiral v Bologni in nato delal v Beogradu.
Ko se je vrnil v Ljubljano, so najprej na Golovcu obnovili nekdanje vojaške objekte in nato dogradili kupolo.
Izgradnja Astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu je potekala v letih 1954-1959.
Leta 1958 je bil to kar zahteven tehnološki podvig, ki so ga opravili z odliko, saj je kupola še danes v odličnem stanju.
Prvo opremo pa so dobili kot del vojnih reparacij po II. svetovni vojni.
Večino astronomskih inštrumentov je dobil observatorij iz Astronomskega observatorija v Beogradu. Medvojna Jugoslavija je dobila te inštrumente od Nemčije, kot del vojnih reparacij, ki jih je morala Nemčija plačati zaveznikom po 1.svetovni vojni. Danes so ti instrumenti v Tehniškem muzeju Bistra.
Leta 1959 so nato po odprtju observatorija pod vodstvom prof. Dominka začeli astronomska opazovanja, pridobili so tudi prve seizmološke instrumente. Kasneje je seizmološki oddelek, ki ga je vodil prof. dr. Vlado Ribarič, pripadal Agenciji za okolje. Astronomski del observatorija pa ostaja pedagoška ustanova Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Tam številni rodovi študentov astronomije, fizike in matematike opravljajo opazovalne projekte in diplomske naloge. Na vprašanje ali študenti po končanem študiju dobijo zaposlitve, pa so mi povedali, da so znanja, ki jih pridobijo v času študija zelo dobrodošla v različnih panogah. Tako je recimo eden od njihovih študentov, ki je opravljal analize spektrov zvezd, to znanje s pridom uporabil pri delu, ki ga opravlja za eno naših večjih farmacevtskih družb. Tam namesto spektrov zvezd, to uporablja za analizo zdravil in drugih učinkovin.
Spodnjo fotografijo so posneli študenti 1.letnika pri astronomskih opazovanjih, to je Kopica M13, posneta 22.5.2014 iz Golovca, teleskop SkyWatcher 254/200 CCD kamera SBIG ST-8300M.
Observatorij nenehno posodablja opremo in metode opazovalne astronomije. Leta 2004 je tako na njem začel delovati sodoben 70-centimetrski teleskop Vega, ki je plod domačega znanja in tehnologije.
Prof. dr. Tomaž Zwitter o prvih nalogah observatorija pove, da so določili naprej položaj, točen čas, sledila so opazovanja sonca, s prihodom dr. Andreja Čadeža so se usmerili v astrofiziko.
V četrtek, 6. decembra 2012, je prof. dr. Andrej Čadež, dolgoletni vodja Skupine za astronomijo, prejel naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani na predlog Fakultete za matematiko in fiziko.V sklopu Tedna univerze je pomembna življenjska priznanja podelil rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Pejovnik, na slovesnosti pa sta spregovorila slavnostni govornik prof. maestro Nanut ter prof. dr. Lukić, ki se je zahvalila v imenu novih zaslužnih profesorjev.
V 80 letih prejšnjega stoletja so uvedli polavtomatske računalniško vodene teleskope, 2004 so zagnali teleskop Vega-plod domačega znanja.
Pomemben del delovanja observatorija je vezan tudi na mednarodno sodelovanje. Tako v okviru Evropske vesoljske agencije sledijo določenim posebnim objektom, ki jih odkriva satelit Gaia.
Velika večina njihovega strokovnega dela pa poteka v tujini, saj astronomija ni samo neka slovenska, ampak je močno razvejana mednarodna znanstvena veda.
Zelo so aktivni v mednarodnih projektih, že 20 let sodelujejo z Italijani , po letu 2000 so vključeni preko Evropske vesoljske agencije in delujejo v navezavi s satelitom Gaia. Sodelujejo z Veliko Britanijo, sodelujejo v projektu RAVE, v Avstraliji skupaj z Nemci ekskluzivno merijo kemično sestavo zvezd, in tako dalje.
Ob menjavi letnih časov pripravijo v AGO- Astronomsko geofizikalnem observatoriju Golovec, dneve odprtih vrat. To pomeni, da obiskovalcem pokažejo opremo, ki jo imajo, teleskope, in če vreme dopušča, lahko obiskovalci opazujejo tudi nebesna telesa, planete, Luno in zvezdne kopice.
Dopoldne jih obiskujejo otroci iz vrtcev, vodene šolske skupine, učenci in dijaki. Prikažejo jim delovanje observatorija, zvečer pa so ogledi namenjeni posameznikom in tudi manjšim skupinam, pove vodja enote observatorija diplomirani inženir fizike Bojan Dintinjana. Osnovna naloga observatorija pa je izobraževanje študentov. Ti opravljajo različne vaje, meritve in opazovanja.
Vsakdanje delo v observatoriju pa je vezano na redno dnevno vzdrževanje opreme, dopolnjujejo programsko opremo, pripravljajo nočna opazovanja, ki jih imajo vsaj 2 krat tedensko, če vreme to dopušča. Ljubljanska kotlina pa žal tega ne omogoča prav "pogosto".
Najbolj jih pritegne prvi pogled skozi teleskop, ko možnosti dopuščajo postavijo dva manjša teleskopa na vrt observatorija in ljudje opazujejo Luno, planete, meglice, zvezdne kopice in drugo.
Orionova meglico so posneli na AGO s teleskopom Vega dne 6.12.2013. Posneli so jo v LRGB tehniki. Z vsakim filtrom so naredili 32 posnetkov. Pri samem snemanju so uporabili metodo dithering, posnetke so med seboj naključno malo zamikali. Tako se zabrišejo in povprečijo morebitne kozmetične napake in nepravilnosti na detektorju. Pri obdelavi so najprej naredili na vseh slikah match zvezd z katalogom GSC in nato izračunali koordinatno merilo posnetka. S tako dobljenimi koordinatami so slike poravnali in nato sešteli. Skupni osvetlitveni časi dobljenih posnetkov LRGB so 400s,400s,480s,960s.
Obiskovalci observatorija zelo radi opazujejo Luno.
Človeško domišljijo že od nekdaj burijo neznani leteči predmeti- NLP ali tudi leteči krožniki, kot jih popularno imenujemo.
Jih je naš sogovornik kdaj videl, ko je opazoval nebo? Pravi, da jih ni opazil, dogajanja na nebu pa vseskozi spremljajo pa s posebno "vsenebno kamero".
Ta posebna kamera beleži dogajanje na celotnem nebu, tako opazijo prelete letal, satelitov, padce meteorjev in drugo. Vse to nato dokumentirajo in ponovno preverijo, da odkrijejo za kakšen dogodek je šlo.
Naslednji dan odprtih vrat bo 21.6. 2016. Dopoldanski ogledi bodo namenjeni šolskim skupinam in vrtcem, ponoči pa so vabljeni starejši obiskovalci, oziroma vsi, ki jih astronomija zanima. Dopoldne lahko sprejmejo do 130 otrok, na vsake pol ure, zvečer pa obiskovalci dobijo brezplačne vstopnice na internetu, ogled traja eno uro, sprejmejo pa 160 obiskovalcev.
Na Astronomsko geofizikalnem observatoriju imajo tudi bogato knjižnico, ki je edina te vrste v Sloveniji.
Nekoč je bila celo največja na območju nekdanje skupne države in tudi širše, pove vodja te enote je prof. Herman Mikuž. Astronomska knjižnice je tudi edina tovrstna v Sloveniji, ima preko 4.000 monografij, in enako število različnih revij, vse gradivo sproti dopolnjujejo, vpisani so v sistem Cobiss in si lahko gradivo izposodi vsakdo.
Knjižnico je ustanovil prof. dr. Fran Dominko, ki je tudi sam kupoval gradivo po antikvariatih. V zbirki imajo različne karte tudi take iz 17. stoletja, veliko revij iz 19. stoletja, med znanimi knjigami pa je recimo –Znanstvena terminologija, Matej Cigale, 1880.
Pri opazovanju astronomskih pojavov je velik problem svetlobno onesnaževanje. Ta problem se je začel s tehnološkim razvojem, v ZDA že nekje v 60 -letih prejšnjega stoletja, pri nas pa nekje v 70 predvsem pa v 80 letih. Vse skupaj pa je postalo zelo kritično okrog leta 1990, pove prof. Herman Mikuž. Zunanja razsvetljava je bila velik problem v začetku 90. let, zato so astronomi sprožili pobudo za omejevanje osvetljevanja nočnega neba, 10 let je trajalo da je država sprejela posebno uredbo edino v svetu, ki to omejuje, do konca letošnjega leta bodo tako vse neprimerne nočen svetilke zamenjali. Problem je še vedno, da se nočna razsvetljava širi tudi v nenaseljenih področjih, kjer moti ne samo opazovanje neba ampak tudi živali.
Seveda pa je tudi na področju astronomije, predvsem pri ozaveščanju javnosti, o astronomskih pojavih, tehnološka revolucija naredila svoje. Številni se najbrž se spomnimo, kako smo kot šolarji obiskali planetarije.
Prof. dr. Tomaž Zwitter meni, da je pomembna osebna izkušnja, ki si jo vsakdo pridobi iz opazovanje neba v živo. Teleskopi so sedaj poceni, dosegljivi, in ljubitelji so pomembna pomoč profesionalnim astronomom. Glede planetarijev pa doda, da so tisti, ki so delovali nekoč povsem zastareli, ali pa celo ne delujejo več. Zavedati bi se morali, da je naša država nekaj posebnega, je izjemna, saj je ponoči naše okolje še relativno temno in lahko nemoteno opazujemo nebesne pojave, poleg tega se lahko brez skrbi gibljemo ponoči v gozdovih in drugod, kar ne velja v ZDA in drugih razvitih državah.
Če ste zvedavi in bi radi pogledali tudi v globine vesolja, potem se le odpravite kdaj na nočni ali dnevni obisk Astronomskega geofizikalnega observatorija na Golovcu v Ljubljani. Astronomi bodo veseli vašega obiska.
890 epizod
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Astronomsko geofizikalni observatorij na Golovcu je leta 2009 slavil 50-letnico obstoja. Ustanovili so ga na pobudo prof. dr. Frana Dominka, kot prvi univerzitetni observatorij z nalogo, da postavi temelje za razvoj slovenske profesionalne astronomije.
Pobudniki in sodelavci observatorija so nato uredili prvo slovensko astronomsko knjižnico, razvili merske metode klasične astronomije, natančno določili geografsko lego observatorija, vzpostavili službo točnega časa in začeli izdajati astronomske efemeride. Poleg raziskovalnega in izobraževalnega dela pa ob menjavi letnih časov, na observatoriju pripravljajo brezplačne dneve odprtih vrat za organizirane skupine in posameznike.
Pobudnik ustanovitve Astronomsko geofizikalni observatorij Golovec je bil, kot rečeno, prof. dr. Fran Dominko, ki je študiral v Bologni in nato delal v Beogradu.
Ko se je vrnil v Ljubljano, so najprej na Golovcu obnovili nekdanje vojaške objekte in nato dogradili kupolo.
Izgradnja Astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu je potekala v letih 1954-1959.
Leta 1958 je bil to kar zahteven tehnološki podvig, ki so ga opravili z odliko, saj je kupola še danes v odličnem stanju.
Prvo opremo pa so dobili kot del vojnih reparacij po II. svetovni vojni.
Večino astronomskih inštrumentov je dobil observatorij iz Astronomskega observatorija v Beogradu. Medvojna Jugoslavija je dobila te inštrumente od Nemčije, kot del vojnih reparacij, ki jih je morala Nemčija plačati zaveznikom po 1.svetovni vojni. Danes so ti instrumenti v Tehniškem muzeju Bistra.
Leta 1959 so nato po odprtju observatorija pod vodstvom prof. Dominka začeli astronomska opazovanja, pridobili so tudi prve seizmološke instrumente. Kasneje je seizmološki oddelek, ki ga je vodil prof. dr. Vlado Ribarič, pripadal Agenciji za okolje. Astronomski del observatorija pa ostaja pedagoška ustanova Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Tam številni rodovi študentov astronomije, fizike in matematike opravljajo opazovalne projekte in diplomske naloge. Na vprašanje ali študenti po končanem študiju dobijo zaposlitve, pa so mi povedali, da so znanja, ki jih pridobijo v času študija zelo dobrodošla v različnih panogah. Tako je recimo eden od njihovih študentov, ki je opravljal analize spektrov zvezd, to znanje s pridom uporabil pri delu, ki ga opravlja za eno naših večjih farmacevtskih družb. Tam namesto spektrov zvezd, to uporablja za analizo zdravil in drugih učinkovin.
Spodnjo fotografijo so posneli študenti 1.letnika pri astronomskih opazovanjih, to je Kopica M13, posneta 22.5.2014 iz Golovca, teleskop SkyWatcher 254/200 CCD kamera SBIG ST-8300M.
Observatorij nenehno posodablja opremo in metode opazovalne astronomije. Leta 2004 je tako na njem začel delovati sodoben 70-centimetrski teleskop Vega, ki je plod domačega znanja in tehnologije.
Prof. dr. Tomaž Zwitter o prvih nalogah observatorija pove, da so določili naprej položaj, točen čas, sledila so opazovanja sonca, s prihodom dr. Andreja Čadeža so se usmerili v astrofiziko.
V četrtek, 6. decembra 2012, je prof. dr. Andrej Čadež, dolgoletni vodja Skupine za astronomijo, prejel naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani na predlog Fakultete za matematiko in fiziko.V sklopu Tedna univerze je pomembna življenjska priznanja podelil rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Pejovnik, na slovesnosti pa sta spregovorila slavnostni govornik prof. maestro Nanut ter prof. dr. Lukić, ki se je zahvalila v imenu novih zaslužnih profesorjev.
V 80 letih prejšnjega stoletja so uvedli polavtomatske računalniško vodene teleskope, 2004 so zagnali teleskop Vega-plod domačega znanja.
Pomemben del delovanja observatorija je vezan tudi na mednarodno sodelovanje. Tako v okviru Evropske vesoljske agencije sledijo določenim posebnim objektom, ki jih odkriva satelit Gaia.
Velika večina njihovega strokovnega dela pa poteka v tujini, saj astronomija ni samo neka slovenska, ampak je močno razvejana mednarodna znanstvena veda.
Zelo so aktivni v mednarodnih projektih, že 20 let sodelujejo z Italijani , po letu 2000 so vključeni preko Evropske vesoljske agencije in delujejo v navezavi s satelitom Gaia. Sodelujejo z Veliko Britanijo, sodelujejo v projektu RAVE, v Avstraliji skupaj z Nemci ekskluzivno merijo kemično sestavo zvezd, in tako dalje.
Ob menjavi letnih časov pripravijo v AGO- Astronomsko geofizikalnem observatoriju Golovec, dneve odprtih vrat. To pomeni, da obiskovalcem pokažejo opremo, ki jo imajo, teleskope, in če vreme dopušča, lahko obiskovalci opazujejo tudi nebesna telesa, planete, Luno in zvezdne kopice.
Dopoldne jih obiskujejo otroci iz vrtcev, vodene šolske skupine, učenci in dijaki. Prikažejo jim delovanje observatorija, zvečer pa so ogledi namenjeni posameznikom in tudi manjšim skupinam, pove vodja enote observatorija diplomirani inženir fizike Bojan Dintinjana. Osnovna naloga observatorija pa je izobraževanje študentov. Ti opravljajo različne vaje, meritve in opazovanja.
Vsakdanje delo v observatoriju pa je vezano na redno dnevno vzdrževanje opreme, dopolnjujejo programsko opremo, pripravljajo nočna opazovanja, ki jih imajo vsaj 2 krat tedensko, če vreme to dopušča. Ljubljanska kotlina pa žal tega ne omogoča prav "pogosto".
Najbolj jih pritegne prvi pogled skozi teleskop, ko možnosti dopuščajo postavijo dva manjša teleskopa na vrt observatorija in ljudje opazujejo Luno, planete, meglice, zvezdne kopice in drugo.
Orionova meglico so posneli na AGO s teleskopom Vega dne 6.12.2013. Posneli so jo v LRGB tehniki. Z vsakim filtrom so naredili 32 posnetkov. Pri samem snemanju so uporabili metodo dithering, posnetke so med seboj naključno malo zamikali. Tako se zabrišejo in povprečijo morebitne kozmetične napake in nepravilnosti na detektorju. Pri obdelavi so najprej naredili na vseh slikah match zvezd z katalogom GSC in nato izračunali koordinatno merilo posnetka. S tako dobljenimi koordinatami so slike poravnali in nato sešteli. Skupni osvetlitveni časi dobljenih posnetkov LRGB so 400s,400s,480s,960s.
Obiskovalci observatorija zelo radi opazujejo Luno.
Človeško domišljijo že od nekdaj burijo neznani leteči predmeti- NLP ali tudi leteči krožniki, kot jih popularno imenujemo.
Jih je naš sogovornik kdaj videl, ko je opazoval nebo? Pravi, da jih ni opazil, dogajanja na nebu pa vseskozi spremljajo pa s posebno "vsenebno kamero".
Ta posebna kamera beleži dogajanje na celotnem nebu, tako opazijo prelete letal, satelitov, padce meteorjev in drugo. Vse to nato dokumentirajo in ponovno preverijo, da odkrijejo za kakšen dogodek je šlo.
Naslednji dan odprtih vrat bo 21.6. 2016. Dopoldanski ogledi bodo namenjeni šolskim skupinam in vrtcem, ponoči pa so vabljeni starejši obiskovalci, oziroma vsi, ki jih astronomija zanima. Dopoldne lahko sprejmejo do 130 otrok, na vsake pol ure, zvečer pa obiskovalci dobijo brezplačne vstopnice na internetu, ogled traja eno uro, sprejmejo pa 160 obiskovalcev.
Na Astronomsko geofizikalnem observatoriju imajo tudi bogato knjižnico, ki je edina te vrste v Sloveniji.
Nekoč je bila celo največja na območju nekdanje skupne države in tudi širše, pove vodja te enote je prof. Herman Mikuž. Astronomska knjižnice je tudi edina tovrstna v Sloveniji, ima preko 4.000 monografij, in enako število različnih revij, vse gradivo sproti dopolnjujejo, vpisani so v sistem Cobiss in si lahko gradivo izposodi vsakdo.
Knjižnico je ustanovil prof. dr. Fran Dominko, ki je tudi sam kupoval gradivo po antikvariatih. V zbirki imajo različne karte tudi take iz 17. stoletja, veliko revij iz 19. stoletja, med znanimi knjigami pa je recimo –Znanstvena terminologija, Matej Cigale, 1880.
Pri opazovanju astronomskih pojavov je velik problem svetlobno onesnaževanje. Ta problem se je začel s tehnološkim razvojem, v ZDA že nekje v 60 -letih prejšnjega stoletja, pri nas pa nekje v 70 predvsem pa v 80 letih. Vse skupaj pa je postalo zelo kritično okrog leta 1990, pove prof. Herman Mikuž. Zunanja razsvetljava je bila velik problem v začetku 90. let, zato so astronomi sprožili pobudo za omejevanje osvetljevanja nočnega neba, 10 let je trajalo da je država sprejela posebno uredbo edino v svetu, ki to omejuje, do konca letošnjega leta bodo tako vse neprimerne nočen svetilke zamenjali. Problem je še vedno, da se nočna razsvetljava širi tudi v nenaseljenih področjih, kjer moti ne samo opazovanje neba ampak tudi živali.
Seveda pa je tudi na področju astronomije, predvsem pri ozaveščanju javnosti, o astronomskih pojavih, tehnološka revolucija naredila svoje. Številni se najbrž se spomnimo, kako smo kot šolarji obiskali planetarije.
Prof. dr. Tomaž Zwitter meni, da je pomembna osebna izkušnja, ki si jo vsakdo pridobi iz opazovanje neba v živo. Teleskopi so sedaj poceni, dosegljivi, in ljubitelji so pomembna pomoč profesionalnim astronomom. Glede planetarijev pa doda, da so tisti, ki so delovali nekoč povsem zastareli, ali pa celo ne delujejo več. Zavedati bi se morali, da je naša država nekaj posebnega, je izjemna, saj je ponoči naše okolje še relativno temno in lahko nemoteno opazujemo nebesne pojave, poleg tega se lahko brez skrbi gibljemo ponoči v gozdovih in drugod, kar ne velja v ZDA in drugih razvitih državah.
Če ste zvedavi in bi radi pogledali tudi v globine vesolja, potem se le odpravite kdaj na nočni ali dnevni obisk Astronomskega geofizikalnega observatorija na Golovcu v Ljubljani. Astronomi bodo veseli vašega obiska.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Slepim gibanje in orientacija v prostoru pomenita velik izziv, saj se morajo vseh poti, ki jih vsakdan uporabljajo, naučiti. Nekatere slepe po teh poteh vodi pes vodnik, ki jim omogoča varno in hitrejše gibanje. Pri nas imamo trenutno trideset psov vodnikov, ki dnevno opravljajo svojo nalogo. V današnji Nedeljski reportaži nas bo po mestu varno vodil pes vodnik slepih. Izšolan je tako, da slepemu pomaga premagovati ovire na njegovih vsakdanjih poteh, hkrati pa postane njegov družinski član in življenjski sopotnik. V oddaji bomo izvedeli, kakšno delo opravljajo ti psi, kakšne lastnosti morajo imeti, kako se šolajo, pa tudi to, kako ravnati, ko srečamo slepega s psom vodnikom in kako se morajo vesti lastniki drugih psov ob srečanju s psom, ki opravlja svojo službo. Oddajo je pripravila Petra Medved.
Star maln je leta 2016 kljub odmaknjenosti obiskalo 200 mladih Francozov. Ti so bili nad videnim zelo navdušeni, zato bodo letos obisk ponovili. Prvega avgusta jih bo tako Vrhniko obiskalo kar 750.
Že od tistih dob, ko je Krpan iz Vrha izrekel modro misel o Dunaju in prehranjevalnih navadah Kranjcev, je nastanitev na Dunaju posebna zgodba. Sploh za Slovence. In sploh v razmerah histeričnega in globalnega turizma. Na srečo imamo tam svoje zavetje. Svojo postojanko. Kako bi bilo lažje Kopitarju in Cankarju, Miklošiču in Plečniku, če bi poznali Korotan… O sprehodu po cesarskem mestu in predvsem o slovenskem hotelu, dijaškem domu in kulturnem centru Korotanu, bo tekla beseda v Nedeljski reportaži.
Že leta 1928 so se ustanovitelji Radijske postaje Ljubljana zavezali, da bo del vsakodnevnega programa nove radijske postaje glasba, in to prvovrstna glasba, ne glasba z gramofonskih plošč. Od najmanj 150 minut dnevnega predvajanja, je moralo biti najmanj 60 minut namenjeno glasbi. Da bi lahko ponudili takšno glasbo, sta bila ustanovljena Radio kvartet in Radio orkester, ki ga je sestavljajo 11 članov. To je bil torej začetek naše glasbene produkcije, vodja orkestra pa je bil violinist Kazimir Petrič. Tako se je začelo, kako pa je danes, po okroglih devetdesetih letih. To vprašanje je Jurij Popov zastavil sebi in sogovornikom iz Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Big Benda. Današnji glasbeniki so se usedli na stole, ki so jih prej zasedali mnogi drugi, ki so skozi igranje v enem ali drugem sestavu zgradili tudi odmevno zasebno glasbeno pot. Pa ne le to, oba sestava sta pomembno vplivala na razvoj in uveljavitev glasbe v našem kulturnem prostoru. Pravzaprav odločilno. Big Bend deluje neprekinjeno že od leta 1945, simfonični orkester od leta 1955. Gre za glasbena sestava, ki nista le po letih med starejšimi v širši evropski regiji, sta namreč tudi po svojem ugledu pomembna dejavnika tega prostora še danes. Danes je zlasti simfonični orkester mednaroden, saj v njem igra kar nekaj glasbenikov iz »tujine«, danes temu rečemo bolj ali manj združene Evrope. Kako so se znašli pri nas in v takšnem sestavu in kako je igrati v glasbenem sestavu s takšnim ugledom kot ga imata Big Bend in Simfonični orkester RTV Slovenija in seveda, kako je voditi takšno glasbeno produkcijo.
Na območju Slovenije je v času II. svetovne vojne strmoglavilo okoli 360 vojaških letal. Zaradi splošnega pomanjkanja materiala vseh vrst so njihovi ostanki kmalu postali lonci, strehe in še marsikaj drugega. Vendarle pa je marsikaj ostalo skritega tudi do danes. Tudi zgodbe, kako so se vsa ta letala znašla nad našo državo. Eden izmed lovcev na izgubljena letala je tudi nekdanji vrhunski alpinist Stanko Mihev, ki je do zdaj našel in dokumentiral že več kot 160 letal, ki so strmoglavila pri nas. Na lovu za nemškim lovskim letalom, ki je svojo pot končalo skoraj pri vrhu Nanosa, se mu je pridružil Jure K. Čokl.
Kava velja za najbolj priljubljen napitek na svetu. In ni jih malo, ki trdijo, da gre tudi za najbolj priljubljeno pijačo, po analogiji: »Lahko živim brez vode, brez kave pa ne!« Ob vseh presežnikih, ki jih napitek nudi, pa gre tudi za pomembno in predvsem globalno gospodarsko panogo. Ki kot mnoge gospodarske panoge v sebi skriva mnoga protislovja. O pravični trgovini, ki se je kot gibanje začela prav s kavo, smo že marsikaj slišali, a zanimivih tem o kavi je vedno dovolj. Nekatere, predvsem naše lokalno slovenske, je Marko Radmilovič poiskal na Festivalu kave, ki se je pred nekaj tedni odvijal na Celjskem sejmišču.
Kalce pri Logatcu so znamenito križišče, kjer se ceste odcepijo levo proti Idriji, desno proti Grčarevcu, Planini in Postojni, naravnost pa nas vijugava, skoraj gorska cesta popelje skozi obsežne hrušiške gozdove na Col in naprej v Ajdovščino. Ta smer je od nekdaj veljala za tako rekoč pravo avanturo, saj je že Janez Vajkard Valvazor zapisal, da je to divji, neobljuden in neudoben kraj, in da obsežni hrušiški gozdovi sežejo daleč tja v Turčijo. Ti samotni kraji pa so polni nevarnosti, ki prežijo na popotnike.
Vodnemu stolpu, ki leži na levem dravskem obrežju v starem mestnem jedru Maribora, je pred petdesetimi leti grozil potop. Zaradi gradnje elektrarn se je gladina Drave dvignila za več kot dva metra. Kazalo je, da bo renesančna utrdba iz sredine 16. stoletja za vedno izgubljena. Višji gradbeni tehnik Jože Požauko se s tem ni hotel sprijazniti. Zasnoval je za tiste čase skorajda znanstvenofantastični projekt in 1500 ton težki kamniti stolp dvignil za 260 centimetrov. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Decembra bo minilo sto let od smrti največjega in verjetno najvplivnejšega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Leto 2018 je tudi na nacionalnem nivoju razglašeno za Cankarjevo leto. Na Vrhniki, ki jo je veliki literat večpomensko označil za prečuden kraj, so v projekt jubilejnega leta vključeni tako rekoč vsi kulturniki. Tamkajšnja literarna pot nas popelje po Cankarjevi mladosti, na njej spoznavamo kotičke, ki so inspirirali pisateljeva literarna dela, se povzpnemo na Klanec siromakov, jo mahnemo čez Sveto Trojico in naposled zasluženo posrkamo skodelico kave. Pesnik, pripovednik in dramatik Ivan Cankar je bil poleg Zofke Kvedrove prvi, ki se mu je pri nas uspelo preživljati samo s pisanjem, svojih besedil ni popravljal, njegovim družbeno kritičnim mislim do današnjih dni ni pošla sapa. Tudi 100 let pozneje mnoge navdušuje in navdihuje, nekateri pa bi se mu tudi dandanes izognili v velikem loku. Po treh urah rekreativnega spoznavanja literarne preteklosti tudi avtor Nedeljske reportaže Bojan Leskovec Cankarja pozna bolje kot poprej.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Pred nekaj dnevi so svetovni mediji objavili drobno novičko, ki je šla mimo večine povsem neopažena. Eden vodilnih svetovnih proizvajalcev kitar je pred bankrotom. Novica sama po sebi ni nič posebnega, če ne bi šlo za glasbeni instrument, ki je v mnogočem oblikoval, oziroma določil dvajseto stoletje. Ali se kitara res poslavlja in kaj njen zaton pomeni za našo kulturo v najširšem pomenu besede? Kakšna je zgodba električne kitare, še sploh pri nas, kjer smo ta temni predmet poželenja z večjimi ali manjšimi mukami spravljali preko meja, ali celo izdelovali v domačih delavnicah?
V Ljubljani ob vodnjaku na Starem trgu 34 se ob popoldnevih zbere manjša skupina ljudi. Ne čisto vsak dan, a vendar zanimanje raste. Prevladujejo pripadnice ženskega spola. Za turistično vodstvo, ki ga prireja Inštitut za urbane kulture (IZUK), si je namreč treba nadeti feministična očala. To pa, kot kažejo izkušnje turističnih vodnikov, še vedno lažje in raje storijo ženske kot moški. Pot nas bo vodila od prve javne mestne dekliške šole, mimo ŠKUC-a, pa Starega trga 11a, kjer je živela in ustvarjala »nora grafna« Lili Novy, do Kongresnega trga in vhodne skulpturne kompozicije parlamenta – to je le nekaj točk, ki pričajo, da so k zgodovinskemu razvoju našega glavnega mesta precej prispevale tudi ženske. Pogosto pozabljene, a danes – zasluženo – postavljene v ospredje.
Uresničevanje sanj, Pet do petdeset nasvetov za uresničevanje sanj, Uresničevanje sanj s profiliranjem, meditacijo ali čim podobnim. To je le nekaj naslovov knjig in poimenovanj seans ali terapij za uresničevanje sanj. Zdi se, da je teh ponudb danes več kot uresničenih sanj. Vsak človek jih ima – sanje kot take in sanje, ki se mu zdijo neuresničljive ali težko uresničljive pa jih ohranja, ker so mu vodilo, ki ga žene naprej. Na uresničevanje sanj je mogoče gledati v metafizičnem ali pa čisto konkretnem smislu.
O vremenu znam razbrati nekaj več od povprečnega državljana. Vse svoje razširjeno vremensko znanje sem si pridobil na vremenskem forumu društva Zevs. Ko smo se dobili v gostinskem lokalu, le kje drugje bi se človek pogovarjal o vremenu, je bil zame nekoliko mistični trenutek. Do tega dne sem jih poznal le po njihovih spletnih imenih. Zdaj jih prvič vidim v živo. O vremenu vedo neprimerno več od mene. Še več od njih verjetno vedo poklicni meteorologi. Še več od poklicnih meteorologov ve o vremenu gospod bog. Pravzaprav on ve o vremenu vse, a je žal odklonil sodelovanje v današnji oddaji.
Neveljaven email naslov