Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vladimir Pištalo, srbski pisatelj: "Do 1. svetovne vojne je bil Nikola Tesla Steven Hawking svojega časa. Na stara leta se mu je vloga samotarja maščevala."
V Sarajevu rojeni srbski pisatelj Vladimir Pištalo je kariero začel kot železničar. Urejal je časopis Jugoslovanskih železnic, med njegovimi zadolžitvami naj bi bila tudi skrb za turistične fotografije Bleda in Ohrida v kupejih vlakov …
Zdaj kot tujec Američanom predava ameriško zgodovino. "Težko si predstavljam, da bi Slovenec predavala avstrijsko zgodovino," je slikovit o odprtosti ZDA, kjer živi že 20 let.
Vladimir Pištalo je dolga leta proučeval življenje in delo velikega izumitelja Nikole Tesle, genija in posebneža, ki bi pred dnevi dopolnil 157 let. V romanu "Tesla, portret med maskami," je izumitelja predstavil kot literarno osebnost, kot nekoga, ki mu je "nemogoče refren življenja."
Strast po odkritjih namesto ljubezni
"Tesla je bil strasten kockar. Celo življenje je igral na vse ali nič. Ni mogel pripadati instituciji, bil je anarhist. Najbolj je bil navezan na mamo. Z ženskami ni imel stikov. V času sporov z Edisonom se je veliko špekuliralo o njegovi homoseksualnosti ... A ne glede na to, kakšna je bila njegova potencialna seksualna usmerjenost, ta ni bila realizirana. Toda Tesla je bil srečen človek, strast po odkritjih mu je dajala življenjsko energijo," o velikem izumitelju pripoveduje Pištalo.
"Tesla je bil na srbskem bankovcu iz devetdesetih let videti kot bi ga sestavil fotorobot." #NG Vladimir Pištalo
— Val 202 (@Val202) July 14, 2013
Srbski pisatelj je bil rojen v Sarajevu, njegova družina izhaja iz Mostarja, Pištalo je živel v Beogradu, ki ga je zapustil leta 1993.
"V ZDA nisem šel, da bi imel bazen v Kaliforniji ampak zaradi Miloševićevega režima."
Pisatelj Vladimir Pištalo: "Mostar je danes kar lepo obnovljeno mesto, a je vprašanje, kako dolgo bo trajala obnova v ljudeh."
— Val 202 (@Val202) July 14, 2013
Pištalo vidi ameriško multikulturnost kot veliko specifičnost in prednost, ki si jo v Evropi težko predstavljamo.
"V Ameriki je veliko pametnih in liberalnih ljudi, ki si ne zaslužijo takšne kritike, si jo pa uradna ameriška politika. Sam vidim ameriški način življenja kot veliko normalnejšega in enostavnejšega kot se prikazuje v medijih. Povprečni ljudje živijo čisto spodobno in mirno življenje. Zanimivo se mi zdi, da Američani, podobno kot Slovenci, ljubijo sprehode in naravo."
870 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Vladimir Pištalo, srbski pisatelj: "Do 1. svetovne vojne je bil Nikola Tesla Steven Hawking svojega časa. Na stara leta se mu je vloga samotarja maščevala."
V Sarajevu rojeni srbski pisatelj Vladimir Pištalo je kariero začel kot železničar. Urejal je časopis Jugoslovanskih železnic, med njegovimi zadolžitvami naj bi bila tudi skrb za turistične fotografije Bleda in Ohrida v kupejih vlakov …
Zdaj kot tujec Američanom predava ameriško zgodovino. "Težko si predstavljam, da bi Slovenec predavala avstrijsko zgodovino," je slikovit o odprtosti ZDA, kjer živi že 20 let.
Vladimir Pištalo je dolga leta proučeval življenje in delo velikega izumitelja Nikole Tesle, genija in posebneža, ki bi pred dnevi dopolnil 157 let. V romanu "Tesla, portret med maskami," je izumitelja predstavil kot literarno osebnost, kot nekoga, ki mu je "nemogoče refren življenja."
Strast po odkritjih namesto ljubezni
"Tesla je bil strasten kockar. Celo življenje je igral na vse ali nič. Ni mogel pripadati instituciji, bil je anarhist. Najbolj je bil navezan na mamo. Z ženskami ni imel stikov. V času sporov z Edisonom se je veliko špekuliralo o njegovi homoseksualnosti ... A ne glede na to, kakšna je bila njegova potencialna seksualna usmerjenost, ta ni bila realizirana. Toda Tesla je bil srečen človek, strast po odkritjih mu je dajala življenjsko energijo," o velikem izumitelju pripoveduje Pištalo.
"Tesla je bil na srbskem bankovcu iz devetdesetih let videti kot bi ga sestavil fotorobot." #NG Vladimir Pištalo
— Val 202 (@Val202) July 14, 2013
Srbski pisatelj je bil rojen v Sarajevu, njegova družina izhaja iz Mostarja, Pištalo je živel v Beogradu, ki ga je zapustil leta 1993.
"V ZDA nisem šel, da bi imel bazen v Kaliforniji ampak zaradi Miloševićevega režima."
Pisatelj Vladimir Pištalo: "Mostar je danes kar lepo obnovljeno mesto, a je vprašanje, kako dolgo bo trajala obnova v ljudeh."
— Val 202 (@Val202) July 14, 2013
Pištalo vidi ameriško multikulturnost kot veliko specifičnost in prednost, ki si jo v Evropi težko predstavljamo.
"V Ameriki je veliko pametnih in liberalnih ljudi, ki si ne zaslužijo takšne kritike, si jo pa uradna ameriška politika. Sam vidim ameriški način življenja kot veliko normalnejšega in enostavnejšega kot se prikazuje v medijih. Povprečni ljudje živijo čisto spodobno in mirno življenje. Zanimivo se mi zdi, da Američani, podobno kot Slovenci, ljubijo sprehode in naravo."
Filozof dr. Vasja Badalič je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, aktiven je tudi kot novinar. Desetkrat je že obiskal Afganistan, kjer raziskuje učinke vojne na civilno prebivalstvo. V Pakistanu je doživel bombni napad, raziskoval je tudi v Iraku, Iranu, Siriji in Libanonu. V intervjuju tudi o razseljenih, napadih z droni, nezakonitih zapiranjih, civilnih žrtvah …
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dr. Mitja Velikonja je profesor na Katedri za kulturologinjo Fakultete za družbene vede, ki je izbruh pandemije doživel v Združenih državah Amerike, kjer je predaval na univerzi Yale. Kot preučevalec sodobne kulture družbe noče ležati v svoji coni ugodja, ampak je prepričan, da si je treba izbrati angažma, s katerim je mogoče doseči neko spremembo. Je raziskovalec političnih ideologij, subkultur, kolektivnega spomina in postsocialistične nostalgije, ki ima v svoji zbirki več tisoč grafitov iz različnih delov sveta. Z Nedeljskim gostom Mitjo Velikonja se je pogovarjal Gorazd Rečnik, tudi o zgodovini slovenskega nacionalizma in avtohtonem antifašizmu, predstavil pa je še kulturološko analizo fenomena hipsterjev.
Prvi mož Nove Ljubljanske banke in predsednik nadzornikov Združenja bank Blaž Brodnjak je bankir, znan po odločnih stališčih do aktualnih vprašanj tako v bančništvu kot gospodarstvu. Bančništvo si razlaga kot upravljanje s tveganji, pri katerem je potrebno biti racionalen in profesionalen. Današnje poslovanje bank umešča v obdobje denarne politike, ki je zgodovinsko povsem neobičajno, celo neizkušeno. Zdi se mu povsem neintuitivno in nepričakovano, da bi človek preposto ponotranjil, da če ta nekomu posodi denar za obdobje desetih let, za to tudi plača. Kritičen je tudi do načina deljenja kreditov, kajti zanj je osnova bančništva posojanje denarja. V pogovoru pa je tokrat razkril tudi zasebno plat, ki še zdaleč ni zgolj konzervativna, ampak v nekaterih pogledih precej liberalna, sploh za bankirja.
Tomaž Kavčič, kuharski mojster, z dolgim seznamom nagrad kulinaričnih vodnikov, organizacij, združenj, zadnja v vrsti je Michelinova zvezdica.
Nedeljski gost je Miha Mlakar, ki uspešno združuje šport in znanost. Mlakar je kapetan slovenske teniške reprezentance in doktor znanost. Zaposlen je na inštitutu Jožef Štefan, kjer se prednostno ukvarja z umetno inteligenco. V pogovoru lahko slišite, kako se umetna inteligenca uporablja v praktične namene, denimo v zdravstvu, v pomoč bolnikom z demenco ali s srčnim popuščanje. Svoje znanje na tem področju uporablja tudi v tenisu, kjer sodeluje z nekaterimi najboljšimi igralci na svetu. Z Miho Mlakarjem se je pogovarjal Luka Petrič.
Kot otrok si je želel postati advokat, a tak, ki bo branil le pravične stvari. Pozneje je postal filozof in teolog, ki del leta kot predavatelj preživi v Franciji, ob tem pa je v zadnjih desetletjih pomembno zaznamoval tudi mirovna pogajanja mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. Profesor Edvard Kovač je prepričan, da nas koronadoba na svojstven način uči oddaljene bližine, pa tudi da Slovencem, ki smo kot narod tradicionalno nagnjeni k pravdanju, manjka malo francoske odprtosti in svobode duha. O tem, da nihče nima monopola trpljenja in da bi se morali znati malenkostim včasih preprosto zgolj nasmehniti, se je z njim pogovarjala Maja Ratej.
Nedeljska gostja je virtuozinja na violini Lana Trotovšek, ki že 16 let živi in ustvarja v Londonu. Po končanem študiju v Salzburgu, Ljubljani in Londonu je leta 2012 debitirala z orkestrom Marijinega gledališča pod taktirko Valerija Gergijeva. Od takrat nastopa s številnimi svetovnimi orkestri, gostuje s solističnimi koncerti na prestižnih glasbenih odrih in festivalih. Več let je bila članica klavirskega tria Greenwich, skupaj s čelistom Stjepanom Hauserjem (nekoč član 2Cellos) in pianistko Joko Misumi. Danes poučuje na londonskem konservatoriju za glasbo in balet Trinity Laban ter snema za radio BBC. Lana Trotovšek igra na violino Pietra Antonia dalla Coste iz leta 1750. Z njo se je pogovarjala Nina Zagoričnik. Foto: lanaviolin.com
Tokratni Nedeljski gost je priklenjen na invalidski voziček že skoraj vse svoje življenje. Čeprav se otroci s spinalno mišičino atrofijo pogosto šolajo v specializiranih zavodih, se je Blaž Urbanč odločil obiskovati redno šolo, obiskoval je Škofijsko gimnazijo v Šentvidu, zdaj pa na FDV študira sociologijo. Razvejana mreža prijateljev angažiranemu mladeniču omogoča, da živi polno življenje, ima se za aktivnega državljana, med drugim zastopa interese distrofikov v programskem odboru za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija. Tako o terminologiji kot stereotipih o invalidih in ostalih izzivih ljudi s posebnimi potrebami, pa vsebinah za ranljive skupine ljudi v medijih in odraščanju na invalidskem vozičku se je pogovarjal z Miho Švaljem.
Gregor Božič je filmski režiser, ki je lani na Festivalu slovenskega filma s svojim celovečernim prvencem Zgodbe iz kostanjevih gozdov triumfiral z enajstimi nagradami vesna. Je tudi ljubiteljski raziskovalec sadnih sort na goriškem in avtor knjige Sadje sonca. V Kojskem je postavil sadovnjak, v katerem danes raste 120 dreves s 60 različnimi domačimi sortami. Trenutno je štipendist rezident prestižnega francoskega inštituta moderne umetnosti Le Fresnoy v Lillu, kjer pripravlja instalacijo slik in zvoka s skupnim naslovom "Sadeži, kakor jih sanjajo stari kmetovalci po zimi".
Od ustanovitve Enote za motnje hranjenja pri Centru za mentalno zdravje na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani pred 21 leti, je dr. Karin Sernec na njenem čelu.
Breda Kutin je neomajna zagovornica varstva potrošnikov in simbol boja za njihove pravice že najmanj 30 let. Vsaj toliko torej, kolikor je stara Zveza potrošnikov Slovenije, ki jo vodi od njene ustanovitve. Slišana je tudi v tujini: vrsto let je bila v vodstvu svetovne potrošniške organizacije, danes je njen glas enakovreden največjim v Evropski potrošniki organizaciji. A če je bila Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo primer zgledne ureditve potrošniške politike, danes to ni več, pravi. Temelji učinkovitega varstva potrošnikov so spet močno načeti, zaupanje je skrhano, potrošniki pa potrebujejo močnega zagovornika.
Prizna, da ni rada hodila v šolo, dokler je k študiju ni spodbudila učiteljica, ki je njeni mami rekla: »Iz vaše Sandre pa nič ne bo.« Vedela je, da lahko doseže marsikaj, a le takrat, ko to hoče sama. Še vedno je uporniška. Z dr. Aleksandro Berberih Slana, direktorico Muzeja narodne osvoboditve Maribor, se Tatjana Pirc v Scherbaumovi vili pogovarja o zgodovini, muzeju, vojnah, miru, ljubezni, humorju, prihodnosti, prestolonasledniku …
Doživel je že mnoge primerjave, od Nabokova do Kundere. Čeprav se je Aleksandar Hemon s pisanjem začel ukvarjati že v mladosti, je svetovno slavo dosegel šele s pisanjem v angleščini. Je eden redkih pisateljev, ki mu je to uspelo. Ker ni "monojezičen" pravi, da verjetno tudi nikoli ne bo v konkurenci za Nobelovo nagrado. Ameriško družbo opazuje že 28 let, od takrat, ko se v obkoljeno Sarajevo ni mogel več vrniti. Dolgo časa je živel v Chicagu, zdaj poučuje kreativno pisanje na ugledni univerzi Princeton.
Dr. Tatjana Lejko Zupanc je predstojnica infekcijske klinike v UKC Ljubljana, kjer se ukvarjajo z boleznimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Novi virus in pandemija je nista presenetila, saj je nekaj podobnega pričakovala, ni pa si predstavljala, kakšen bo ta izbruh. ”Naučili smo se veliko novega in se še vedno učimo," je med drugim povedala Tatjani Pirc.
Primarno področje raziskovanja Jana Ciglenečkega je zgodovina filozofije, ukvarja se predvsem z antično, patristično in srednjeveško filozofijo. Svoje znanje je izpopolnjeval na številnih tujih univerzah in ustanovah od Beograda, Pariza, Nikozije, Münchna in Kaira, kar je bilo zanj prelomno. Že med prvim bivanjem v Egiptu se je začel ukvarjati z zgodnjim puščavništvom in meništvom. Od leta 2013 mu je skupaj z ekipo v Vzhodni puščavi uspelo locirati in dokumentirati številne meniške naselbine.
Romana Epih je ravnateljica vrtca Medvode, ki ga obiskuje več kot 700 otrok. Vzgoji in vodenju je posvetila vso svojo kariero, od novembra 2018 vodi Združenje ravnateljev vrtcev Slovenije, dejavna je v Šoli za ravnatelje in v mednarodnih projektih.
Radio Študent, Koreodrama, Slovensko mladinsko gledališče, Cankarjev dom: le nekaj postaj, kjer je Uršula Cetinski pustila svoj pečat. V slovensko kulturno krajino je vstopila v sredini 80. let, tesno povezana z gledališčem. Tudi na čelu največje kulturne hiše pri nas, ki jo vodi že drugi mandat, umetniški svet povezuje s poslovnim in ustvarja razmere za nastanek različnih umetniških vsebin.
Jani Bele je velik del življenja posvetil vzgoji v planinstvu in alpinizmu. S tem je dobil tudi priložnost, da je pred 30 leti prvič odšel v Nepal kot alpinistični inštruktor v slovensko alpinistično šolo za nepalske gorske vodnike. Za odprave, kot pravi, ni bil nikoli dovolj dober, poleg tega pa je, čeprav je gornik in gorski reševalec, zelo občutljiv na višino. Kot avtor priročnika o nevarnostih v gorah Nevarno proti vrhovom je zbral zgodbe ljudi, ki so sami doživeli in preživeli kakšno nevarnost v gorah, tem pa dodal tudi svoje. Nesreča se lahko zgodi kljub izkušenosti, pravi, kot tudi to, da se zarečenega kruha res poje največ. In tako se je letos že desetič podal na prečenje Finske na tekaških smučeh, od finsko-ruske do finsko-švedske meje, pa čeprav je prvič dejal, da na Rajalta rajalle – hiihto ne gre nikoli več.
Prof. Rajko Muršič je etnolog in kulturni antropolog na ljubljanski Filozofski fakulteti, pri raziskovanju vsakdanjega življenja in kulturnih fenomenov ga vodi predvsem iskrena radovednost. Že vse življenje je na različne načine povezan z glasbo, pravi, da brez nje sploh ne more normalno delovati. Odzive slovenske družbe v krizi ocenjuje kot trezne, sprememba ravnanja z okoljem pa se mu v tem trenutku zdi nujna in neobhodna. Je oster kritik potrošništva, ki se nima za upornika, ne prenaša pa hierarhij. Z njim se pogovarja Jan Grilc.
Neveljaven email naslov