Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vladimir Pištalo, srbski pisatelj: "Do 1. svetovne vojne je bil Nikola Tesla Steven Hawking svojega časa. Na stara leta se mu je vloga samotarja maščevala."
V Sarajevu rojeni srbski pisatelj Vladimir Pištalo je kariero začel kot železničar. Urejal je časopis Jugoslovanskih železnic, med njegovimi zadolžitvami naj bi bila tudi skrb za turistične fotografije Bleda in Ohrida v kupejih vlakov …
Zdaj kot tujec Američanom predava ameriško zgodovino. "Težko si predstavljam, da bi Slovenec predavala avstrijsko zgodovino," je slikovit o odprtosti ZDA, kjer živi že 20 let.
Vladimir Pištalo je dolga leta proučeval življenje in delo velikega izumitelja Nikole Tesle, genija in posebneža, ki bi pred dnevi dopolnil 157 let. V romanu "Tesla, portret med maskami," je izumitelja predstavil kot literarno osebnost, kot nekoga, ki mu je "nemogoče refren življenja."
Strast po odkritjih namesto ljubezni
"Tesla je bil strasten kockar. Celo življenje je igral na vse ali nič. Ni mogel pripadati instituciji, bil je anarhist. Najbolj je bil navezan na mamo. Z ženskami ni imel stikov. V času sporov z Edisonom se je veliko špekuliralo o njegovi homoseksualnosti ... A ne glede na to, kakšna je bila njegova potencialna seksualna usmerjenost, ta ni bila realizirana. Toda Tesla je bil srečen človek, strast po odkritjih mu je dajala življenjsko energijo," o velikem izumitelju pripoveduje Pištalo.
"Tesla je bil na srbskem bankovcu iz devetdesetih let videti kot bi ga sestavil fotorobot." #NG Vladimir Pištalo
— Val 202 (@Val202) July 14, 2013
Srbski pisatelj je bil rojen v Sarajevu, njegova družina izhaja iz Mostarja, Pištalo je živel v Beogradu, ki ga je zapustil leta 1993.
"V ZDA nisem šel, da bi imel bazen v Kaliforniji ampak zaradi Miloševićevega režima."
Pisatelj Vladimir Pištalo: "Mostar je danes kar lepo obnovljeno mesto, a je vprašanje, kako dolgo bo trajala obnova v ljudeh."
— Val 202 (@Val202) July 14, 2013
Pištalo vidi ameriško multikulturnost kot veliko specifičnost in prednost, ki si jo v Evropi težko predstavljamo.
"V Ameriki je veliko pametnih in liberalnih ljudi, ki si ne zaslužijo takšne kritike, si jo pa uradna ameriška politika. Sam vidim ameriški način življenja kot veliko normalnejšega in enostavnejšega kot se prikazuje v medijih. Povprečni ljudje živijo čisto spodobno in mirno življenje. Zanimivo se mi zdi, da Američani, podobno kot Slovenci, ljubijo sprehode in naravo."
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Vladimir Pištalo, srbski pisatelj: "Do 1. svetovne vojne je bil Nikola Tesla Steven Hawking svojega časa. Na stara leta se mu je vloga samotarja maščevala."
V Sarajevu rojeni srbski pisatelj Vladimir Pištalo je kariero začel kot železničar. Urejal je časopis Jugoslovanskih železnic, med njegovimi zadolžitvami naj bi bila tudi skrb za turistične fotografije Bleda in Ohrida v kupejih vlakov …
Zdaj kot tujec Američanom predava ameriško zgodovino. "Težko si predstavljam, da bi Slovenec predavala avstrijsko zgodovino," je slikovit o odprtosti ZDA, kjer živi že 20 let.
Vladimir Pištalo je dolga leta proučeval življenje in delo velikega izumitelja Nikole Tesle, genija in posebneža, ki bi pred dnevi dopolnil 157 let. V romanu "Tesla, portret med maskami," je izumitelja predstavil kot literarno osebnost, kot nekoga, ki mu je "nemogoče refren življenja."
Strast po odkritjih namesto ljubezni
"Tesla je bil strasten kockar. Celo življenje je igral na vse ali nič. Ni mogel pripadati instituciji, bil je anarhist. Najbolj je bil navezan na mamo. Z ženskami ni imel stikov. V času sporov z Edisonom se je veliko špekuliralo o njegovi homoseksualnosti ... A ne glede na to, kakšna je bila njegova potencialna seksualna usmerjenost, ta ni bila realizirana. Toda Tesla je bil srečen človek, strast po odkritjih mu je dajala življenjsko energijo," o velikem izumitelju pripoveduje Pištalo.
"Tesla je bil na srbskem bankovcu iz devetdesetih let videti kot bi ga sestavil fotorobot." #NG Vladimir Pištalo
— Val 202 (@Val202) July 14, 2013
Srbski pisatelj je bil rojen v Sarajevu, njegova družina izhaja iz Mostarja, Pištalo je živel v Beogradu, ki ga je zapustil leta 1993.
"V ZDA nisem šel, da bi imel bazen v Kaliforniji ampak zaradi Miloševićevega režima."
Pisatelj Vladimir Pištalo: "Mostar je danes kar lepo obnovljeno mesto, a je vprašanje, kako dolgo bo trajala obnova v ljudeh."
— Val 202 (@Val202) July 14, 2013
Pištalo vidi ameriško multikulturnost kot veliko specifičnost in prednost, ki si jo v Evropi težko predstavljamo.
"V Ameriki je veliko pametnih in liberalnih ljudi, ki si ne zaslužijo takšne kritike, si jo pa uradna ameriška politika. Sam vidim ameriški način življenja kot veliko normalnejšega in enostavnejšega kot se prikazuje v medijih. Povprečni ljudje živijo čisto spodobno in mirno življenje. Zanimivo se mi zdi, da Američani, podobno kot Slovenci, ljubijo sprehode in naravo."
Brazilska veleposlanica v Sloveniji Katia Gilaberte je iz Ria de Janeira. Zaradi službe je čudovito mesto in plaže že kmalu zamenjala s političnim središčem države in takrat še novo prestolnico Brazilijo. Peta največja država na svetu je v politični in gospodarski krizi. Avgusta bodo odločali o razrešitvi predsednice, še prej pa bo Rio gostil olimpijske igre. Kljub kritikam, ki jih ne manjka, so prepričani, da bodo zelo uspešne.
Zorana Baković je prva dopisnica časnika Delo iz Pekinga. Vse do danes na najbolj izčrpen in poglobljen način seznanja slovensko javnost s Kitajsko in deželami Daljnega vzhoda. Danes živi med Beogradom, Zagrebom in Dunajem in še vedno poroča za Delo. Zelo rada posluša radio.
Florence Hartmann je francoska novinarka, ki je bila v času vojne v nekdanji Jugoslaviji dopisnica pariškega časnika Le Monde. Pozneje je postala tiskovna predstavnica nekdanje haaške tožilke Carle Del Ponte. Po koncu svojega mandata je v knjigi Mir in kazen razkrila, da haaško sodišče namenoma ni upoštevalo dokumentov, ki so dokazovali povezanost Slobodana Miloševića z genocidom v Srebrenici. Florence Hartmann so letos 24. marca med čakanjem na izrek sodbe Radovanu Karadžiću v Haagu prijeli. Uradno zaradi neplačane kazni in nespoštovanja haaškega sodišča. Skoraj teden dni je preživela v samici, v zaporih, v katerih sedijo tudi vojni zločinci, na dejanja katerih je opozarjala francoska borka za človekove pravice. Florence Hartmann je posebej za Val 202 povedala, da bo zaradi krivice, ki ji jo storilo haaško sodišče, proti odgovornim iz Združenih narodov vložila tožbo, saj želi tako opozoriti na dvoličnost mednarodnega prava. Konec maja je v Zagrebu sodelovala v razpravi o žvižgačih na festivalu Subversive. Tam se je z njo srečal Luka Hvalc.
Nedeljska gostja je doc. dr. Darja Fišer z ljubljanske Filozofske fakultete. Je tudi pobudnica gibanja Zelemenjava in raziskovalka jezika.
Zakaj je pisanje zakonov podobno igranju šaha? Kakšen je slovenski uradnik in kakšen bi moral biti? Kaj stori, ko ugotovi, da njegovo pravno mnenje naročniku ne bo v korist? Zakaj je bolje, če je minister dober politik in slab strokovnjak? Kdo se danes odloča za študij prava? To je le peščica vprašanj, ki jih je Tatjana Pirc zastavila doktorju Gorazdu Trpinu, profesorju, pravniku . . .
Gorazd Lampič je astrofizik, a je črne luknje raje zamenjal z bolj uporabnim področjem. Po Ljubljani se vozi se z električnim skuterjem, sam pa že več kot 10 let razvija kolesni motor za električne avtomobile. Njegovi vzorniki so športniki in šahisti, a tudi sam postaja vzor vsem mladim, ki jih pritegnejo razvoj, inovacije in električna prihodnost avtomobilov.
Uspeh Slovenije se v veliki meri ocenjuje z uspešnostjo gospodarstva. O slovenskem poslovnem okolju in perspektivi države, odnosu do privatizacije in lastnikov iz tujine, o napovedanih davčnih spremembah, pa tudi o potovanjih v kraje, kamor ne seže mobilni signal – Vojmir Urlep.
Že v gimnaziji se je ukvarjal s temo, iz katere je pozneje doktoriral. Ob tem je pogosto žel priznanja in mednarodne štipendije, se zavihtel na redno profesorsko mesto, pozneje pristal na čelu enega od laboratorijev na Kemijskem inštitutu, od lanskega novembra pa inštitut tudi vodi. Vse to pri 47-ih letih. Kako je voditi ustanovo, od katere si veliko mlajši, zakaj je biti biolog dandanes tako razburljivo in zakaj se v življenju skoraj nikoli ne izgubi, bo povedal tokratni Nedeljski gost na Valu 202 dr. Gregor Anderluh.
Tina Gregorič in Aljoša Dekleva, arhitekta, ki letos zastopata Slovenijo na Beneškem bienalu arhitekture, nedeljska gosta Nine Zagoričnik.
Prof. dr. Verica Trstenjak je te dni slovenske zdravnike opozorila na pomen etike, prava in (lažne) solidarnosti pri njihovem delu. Vrhunsko strokovnjakinjo je kariera iz Prlekije prek Ljubljane, Nemčije in Luksemburga, pripeljala na Dunaj, kjer je cenjena profesorica za evropsko pravo. Nekaj časa je delovala tudi kot generalna sekretarka v vladi Andreja Bajuka, aktivna politika je sicer ne zanima več, navkljub nagovarjanjem, da bi kandidirala celo za predsednico države. Z distance in kritično gleda na slovensko družbo, pravno državo, izobraževalni sistem … Daljna sorodnica akademika Antona Trstenjaka zagovarja poštenost, znanje in vrednote.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Ljudje jo najbolj poznajo kot sarajevsko Ano Frank. Deklico, ki je pisala dnevnik med obleganjem Sarajeva in se kot begunka z družino ustalila na Irskem. Življenje in vojna v Sarajevu jo je za vedno zaznamovalo. Zdaj z ustvarjanjem dokumentarnih filmov daje glas tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Povedala je tudi zakaj je danes drugače biti begunec kot pred 20 leti.
Marko Prezelj je edini alpinist na svetu, ki je štirikrat prejel priznanje Zlati cepin in je Slovenec. Nedeljski gost je razložil, zakaj išče soplezalce po vsem svetu, kolikokrat je obrnil sredi stene, kako je zdržal v svetovnem vrhu do abrahama in o svojem pogledu na čisti alpinizem – nasprotuje namreč pretirani vlogi medijev in pokroviteljev v alpinizmu.
Naš gost bo prišel kot nalašč za prvomajska razmišljanja … pravnik, poznavalec organizacijskih, menedžerskih in družbenih ved, dr. Mato Gostiša, že leta vodi zasebni Študijski center za industrijsko demokracijo. Strinjanje večine ekonomistov o nujni prenovi kapitalizma, kakršnega poznamo, je dejavno nadgradil s svojim modelom ekonomske demokracije, nekakšno obliko kontributivnega kapitalizma, ki bi bil bolj skladen z najnovejšimi družbeno-gospodarskimi dognanji in duhom časa.
Brazilija je na svetovnem nogometnem prvenstvu doživela streznitev. Če v nogometu niso več prvi na svetu, kaj jim sploh še ostane? Država doživlja resno gospodarsko in politično krizo. Predsednica Dilma Rousseff bo po vsej verjetnosti že kmalu odstavljena, hkrati pa so vsi v pričakovanju olimpijskih iger v Riu de Janeiru. Nedeljski gost Štefan Bogdan Barenboim Šalej je odličen uvod v aktualno Brazilijo.
Iz rodne Romunije ga je pot pripeljala v Maribor, ki mu je postal dom. Priznani plesalec in koreograf Edward Clug je že več kot 10 let umetniški vodja Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Za svoje ustvarjanje na baletnih odrih je prejel številna mednarodna priznanja in nagrade. Nedavno je prejel tudi najvišjo nagrado Društva baletnih umetnikov Slovenije – nagrado Pie in Pina Mlakarja – za koreografijo sodobnega baleta Peer Gynt v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Arheolog, zgodovinar, etnolog in trikratni doktor znanosti Andrej Pleterski je že od otroštva očaran nad skrivnostmi preteklosti. Z njim se bo Tatjana Pirc pogovarjala o našem kulturnem genomu, starih Slovanih, obredih, mitologiji, Karantaniji, knežjih kamnih, pa tudi o kastriranem mačku.
Tako uspešnega biatlonca kot je Jakov Fak Slovenija še ni imela. Dobila ga je s Hrvaške pred šestimi leti, a brez slovenskega znanja njegova zgodba ne bi bila tako uspešna. Dvakrat je bil svetovni prvak v vse bolj priljubljenem športu, predvsem v srednji Evropi in Rusiji, odlikuje pa ga predvsem vztrajnost pri doseganju zastavljenih ciljev. V minuli zimi se mu ni izšlo, saj mu je znova nagajalo tudi zdravje, očitno pa je bila narejena tudi kakšna strokovna napaka. Najbrž se boste strinjali, da je v Sloveniji Jakov Fak eden najbolj priljubljenih Hrvatov, eden redkih, ki mu “igra” Zdravljica. Pravi, da bo gotovo prišel trenutek, ko jo bo tudi zapel in da mu ob vrnitvi v domači Mrkopalj včasih uide tudi kakšna slovenska beseda. Za uspeh v biatlonu je bil in je pripravljen narediti vse.
Peter Prevc v rekordni sezoni premika mejnike. Prvi bo končal sezono z zmago na novoletni turneji, kot svetovni prvak v poletih in dobitnik velikega kristalnega globusa. Evforija v Sloveniji se stopnjuje. Boštjan Reberšak pa je tokratnega nedeljskega gosta Petra Prevca ujel v umirjenem okolju ob kavi. Spregovorila sta tudi o manj znanih vidikih šampionovega življenja.
Neveljaven email naslov