Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vladimir Pištalo, srbski pisatelj: "Do 1. svetovne vojne je bil Nikola Tesla Steven Hawking svojega časa. Na stara leta se mu je vloga samotarja maščevala."
V Sarajevu rojeni srbski pisatelj Vladimir Pištalo je kariero začel kot železničar. Urejal je časopis Jugoslovanskih železnic, med njegovimi zadolžitvami naj bi bila tudi skrb za turistične fotografije Bleda in Ohrida v kupejih vlakov …
Zdaj kot tujec Američanom predava ameriško zgodovino. "Težko si predstavljam, da bi Slovenec predavala avstrijsko zgodovino," je slikovit o odprtosti ZDA, kjer živi že 20 let.
Vladimir Pištalo je dolga leta proučeval življenje in delo velikega izumitelja Nikole Tesle, genija in posebneža, ki bi pred dnevi dopolnil 157 let. V romanu "Tesla, portret med maskami," je izumitelja predstavil kot literarno osebnost, kot nekoga, ki mu je "nemogoče refren življenja."
Strast po odkritjih namesto ljubezni
"Tesla je bil strasten kockar. Celo življenje je igral na vse ali nič. Ni mogel pripadati instituciji, bil je anarhist. Najbolj je bil navezan na mamo. Z ženskami ni imel stikov. V času sporov z Edisonom se je veliko špekuliralo o njegovi homoseksualnosti ... A ne glede na to, kakšna je bila njegova potencialna seksualna usmerjenost, ta ni bila realizirana. Toda Tesla je bil srečen človek, strast po odkritjih mu je dajala življenjsko energijo," o velikem izumitelju pripoveduje Pištalo.
"Tesla je bil na srbskem bankovcu iz devetdesetih let videti kot bi ga sestavil fotorobot." #NG Vladimir Pištalo
— Val 202 (@Val202) July 14, 2013
Srbski pisatelj je bil rojen v Sarajevu, njegova družina izhaja iz Mostarja, Pištalo je živel v Beogradu, ki ga je zapustil leta 1993.
"V ZDA nisem šel, da bi imel bazen v Kaliforniji ampak zaradi Miloševićevega režima."
Pisatelj Vladimir Pištalo: "Mostar je danes kar lepo obnovljeno mesto, a je vprašanje, kako dolgo bo trajala obnova v ljudeh."
— Val 202 (@Val202) July 14, 2013
Pištalo vidi ameriško multikulturnost kot veliko specifičnost in prednost, ki si jo v Evropi težko predstavljamo.
"V Ameriki je veliko pametnih in liberalnih ljudi, ki si ne zaslužijo takšne kritike, si jo pa uradna ameriška politika. Sam vidim ameriški način življenja kot veliko normalnejšega in enostavnejšega kot se prikazuje v medijih. Povprečni ljudje živijo čisto spodobno in mirno življenje. Zanimivo se mi zdi, da Američani, podobno kot Slovenci, ljubijo sprehode in naravo."
870 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Vladimir Pištalo, srbski pisatelj: "Do 1. svetovne vojne je bil Nikola Tesla Steven Hawking svojega časa. Na stara leta se mu je vloga samotarja maščevala."
V Sarajevu rojeni srbski pisatelj Vladimir Pištalo je kariero začel kot železničar. Urejal je časopis Jugoslovanskih železnic, med njegovimi zadolžitvami naj bi bila tudi skrb za turistične fotografije Bleda in Ohrida v kupejih vlakov …
Zdaj kot tujec Američanom predava ameriško zgodovino. "Težko si predstavljam, da bi Slovenec predavala avstrijsko zgodovino," je slikovit o odprtosti ZDA, kjer živi že 20 let.
Vladimir Pištalo je dolga leta proučeval življenje in delo velikega izumitelja Nikole Tesle, genija in posebneža, ki bi pred dnevi dopolnil 157 let. V romanu "Tesla, portret med maskami," je izumitelja predstavil kot literarno osebnost, kot nekoga, ki mu je "nemogoče refren življenja."
Strast po odkritjih namesto ljubezni
"Tesla je bil strasten kockar. Celo življenje je igral na vse ali nič. Ni mogel pripadati instituciji, bil je anarhist. Najbolj je bil navezan na mamo. Z ženskami ni imel stikov. V času sporov z Edisonom se je veliko špekuliralo o njegovi homoseksualnosti ... A ne glede na to, kakšna je bila njegova potencialna seksualna usmerjenost, ta ni bila realizirana. Toda Tesla je bil srečen človek, strast po odkritjih mu je dajala življenjsko energijo," o velikem izumitelju pripoveduje Pištalo.
"Tesla je bil na srbskem bankovcu iz devetdesetih let videti kot bi ga sestavil fotorobot." #NG Vladimir Pištalo
— Val 202 (@Val202) July 14, 2013
Srbski pisatelj je bil rojen v Sarajevu, njegova družina izhaja iz Mostarja, Pištalo je živel v Beogradu, ki ga je zapustil leta 1993.
"V ZDA nisem šel, da bi imel bazen v Kaliforniji ampak zaradi Miloševićevega režima."
Pisatelj Vladimir Pištalo: "Mostar je danes kar lepo obnovljeno mesto, a je vprašanje, kako dolgo bo trajala obnova v ljudeh."
— Val 202 (@Val202) July 14, 2013
Pištalo vidi ameriško multikulturnost kot veliko specifičnost in prednost, ki si jo v Evropi težko predstavljamo.
"V Ameriki je veliko pametnih in liberalnih ljudi, ki si ne zaslužijo takšne kritike, si jo pa uradna ameriška politika. Sam vidim ameriški način življenja kot veliko normalnejšega in enostavnejšega kot se prikazuje v medijih. Povprečni ljudje živijo čisto spodobno in mirno življenje. Zanimivo se mi zdi, da Američani, podobno kot Slovenci, ljubijo sprehode in naravo."
Naš tokratni Nedeljski gost je Nemec, generalni direktor Evropske organizacije za jedrske raziskave Rolf-Dieter Heuer. To je tisti, ki je svetu leta 2012 oznanil, da so v Cernu odkrili težko pričakovani Higgsov bozon, delec, ki bi utegnil vplivati na to, da se bo naše dojemanje vesolja močno spremenilo. 67-letni fizik, ki prisega na logiko pri razumevanju ustroja narave in ki se na račun znanosti ne šali, je tudi velik navdušenec nad nogometom.
Študent psihologije, po diplomi menedžmenta, je dobršen del svoje poti preživel v gospodarstvu. Nato se je posvetil gradnji odnosov: ustanovil je Pogajalsko akademijo, Društvo mediatorjev, skupaj z ženo Zavod Mirabi in Društvo za Imago terapijo Slovenije. Nedeljski gost Danile Hradil Kuplen je bil Rudi Tavčar.
Vojko Volk velja za ljudskega in terenskega diplomata. Na svojih misijah je obredel tudi najbolj odročne kraje Kosova, Italije in Hrvaške, v katedrali prižigal sveče, s premieri jedel pice in s kravato kot kitarist zaigral v bendu. Obdobje njegovega mandata v Zagrebu je najbolj zaznamoval arbitražni sporazum, zapečaten s prisluškovalno afero. Z Vojkom Volkom, ki velja za diplomata brez dlake na jeziku in deluje tudi kot pronicljiv publicist, smo se pogovarjali tik pred iztekom njegove veleposlaniške funkcije na Hrvaškem.
Novinarka Meta Krese in fotograf ter novinar Arne Hodalič sta se vrnila z madžarsko-srbske meje, kjer sta spremljala begunce na njihovih poteh iz Sirije, Afganistana, Iraka in Pakistana. S sodelavci pripravljata dokumentarni film o modernih zidovih, ki jih države iz takšnih ali drugačnih razlogov gradijo na svojih mejah. Pripovedujeta zgodbe o več tisoč kilometrov dolgih poteh do držav schengenskega paradiža, nesrečnih usodah beguncev, ksenofobnih kvotah za priseljence, ozkogledni politiki, predsodkih …
Primož Premzl, mariborski založnik in galerist, zgodovinarski genius loci, je eden največjih slovenskih intelektualcev, ki ga večina Mariborčanov pozna po odmevnih družbenokritičnih akcijah in duhovitih potegavščinah, ki si jih pogosto privošči na račun someščanov in lokalnih političnih veljakov.
Popotnik, del vodniške ekipe Shappa, ki je čez ocean prvič potoval pred dobrimi dvajsetimi leti in potem skoraj ni bilo več dileme, da v življenju želi potovati in od tega tudi živeti. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Potuje 11 mesecev v letu. Pri svojih 42-ih ima sanjsko službo, počne tisto, kar ga najbolj veseli, raziskuje svet in od tega tudi živi. Čeprav naj bi se zapisal ekonomiji, pa sedaj vodi potovalno agencijo Shappa, ki sopotnikom obljublja avanturo z nahrbtnikom na rami. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Marcel Štefančič je filmski kritik in publicist, avtor več kot 70 knjig ter voditelj oddaje Studio City.
Ana Vovk Korže je doktorica geografije in varstva okolja. Izkušnje z učnega poligona na obrobju Haloz deli s študenti na mariborski univerzi in s številnimi ljubitelji permakulture. O varovanju okolja, o zdravem pridelovanju hrane in tudi o zbiranju semen ...
V žlahtni makedonščini nas bo nagovoril tokratni Nedeljski gost – Vlatko Stefanovski. Tisti Vlatko, ki nas je že pred 40-imi leti pozdravljal s Kruhom in soljo? Tisti, ki je na vaji pred hajduškim vodnjakom s kitaro povozil Bregovića? Tisti, ki še danes trikrat potrka na les, ko ga povprašaš o Makedoniji …
Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.
Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.
Eden vodilnih psihiatrov pri nas, psihoanalizo aplicira tudi na literaturo in pedagogiko, dolgoletni vodja Enote za psihoterapijo nevroz ljubljanskega Centra za mentalno zdravje, idejni vodja vrtca, vodenega po psihoanalitičnih načelih, pisec esejev, kratkih zgodb in strokovnih člankov iz psihoanalize.
Dr. Matjaž Ličer je fizik, prevajalec enega izmed temeljnih del Alberta Einsteina "O splošni in posebni teoriji relativnosti", doktorski študent filozofije, sicer kot sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo zaposlen na Morski biološki postaji, tudi filmoljub in pronicljiv opazovalec družbe ter znanosti v njej.
Tine Maze ni potrebno posebej predstavljat. Po številnih intervjujih je tudi nedeljska gostja na Valu 202.
“Čez sedem svetlobnih let še Buldožer prav pride,” tako je nastala domača glasbena legenda. “Rinež” je sicer prevelik za naš studio, zato bo Nedeljski gost Vala 202 ena od pogonskih gosenic glasbene skupine Buldožer Borut Činč, ki upravlja arhivsko dokumentarni oddelek.
Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.
Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.
Aurora Fonda je dolgoletna vodja slovenske galerije A+A v Benetkah, doktorica znanosti s področja umetnostne zgodovine in kustosinja predstavitve Republike Slovenije na 56. Beneškem bienalu 2015.
Na Facebooku vsak dan napiše kakšno zabeljeno misel, v kolumnah lucidno analizira poti in stranpoti slovenske družbe, predvsem pa se angažira kot magister slikarstva. Pred kratkim je imel razstavo kar v svojem stanovanju, izvedel je provokativni projekt nekakšnega osebnega velikega brata, s Tomažem Šalamunom je izdal pesniško slikanico, se ukvarjal z 299 kosmatimi, še vedno za 7 tisoč evrov prodaja Mucike na platnu … Arjan Pregl je družbeno-kritični slikar, ki se radikalno in angažirano odziva na dogajanje v okolju. Ne uporablja le čopiča, ampak tudi črke in splet. Iskreno in brezkompromisno.
Neveljaven email naslov