Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vladimir Pištalo, srbski pisatelj: "Do 1. svetovne vojne je bil Nikola Tesla Steven Hawking svojega časa. Na stara leta se mu je vloga samotarja maščevala."
V Sarajevu rojeni srbski pisatelj Vladimir Pištalo je kariero začel kot železničar. Urejal je časopis Jugoslovanskih železnic, med njegovimi zadolžitvami naj bi bila tudi skrb za turistične fotografije Bleda in Ohrida v kupejih vlakov …
Zdaj kot tujec Američanom predava ameriško zgodovino. "Težko si predstavljam, da bi Slovenec predavala avstrijsko zgodovino," je slikovit o odprtosti ZDA, kjer živi že 20 let.
Vladimir Pištalo je dolga leta proučeval življenje in delo velikega izumitelja Nikole Tesle, genija in posebneža, ki bi pred dnevi dopolnil 157 let. V romanu "Tesla, portret med maskami," je izumitelja predstavil kot literarno osebnost, kot nekoga, ki mu je "nemogoče refren življenja."
Strast po odkritjih namesto ljubezni
"Tesla je bil strasten kockar. Celo življenje je igral na vse ali nič. Ni mogel pripadati instituciji, bil je anarhist. Najbolj je bil navezan na mamo. Z ženskami ni imel stikov. V času sporov z Edisonom se je veliko špekuliralo o njegovi homoseksualnosti ... A ne glede na to, kakšna je bila njegova potencialna seksualna usmerjenost, ta ni bila realizirana. Toda Tesla je bil srečen človek, strast po odkritjih mu je dajala življenjsko energijo," o velikem izumitelju pripoveduje Pištalo.
"Tesla je bil na srbskem bankovcu iz devetdesetih let videti kot bi ga sestavil fotorobot." #NG Vladimir Pištalo
— Val 202 (@Val202) July 14, 2013
Srbski pisatelj je bil rojen v Sarajevu, njegova družina izhaja iz Mostarja, Pištalo je živel v Beogradu, ki ga je zapustil leta 1993.
"V ZDA nisem šel, da bi imel bazen v Kaliforniji ampak zaradi Miloševićevega režima."
Pisatelj Vladimir Pištalo: "Mostar je danes kar lepo obnovljeno mesto, a je vprašanje, kako dolgo bo trajala obnova v ljudeh."
— Val 202 (@Val202) July 14, 2013
Pištalo vidi ameriško multikulturnost kot veliko specifičnost in prednost, ki si jo v Evropi težko predstavljamo.
"V Ameriki je veliko pametnih in liberalnih ljudi, ki si ne zaslužijo takšne kritike, si jo pa uradna ameriška politika. Sam vidim ameriški način življenja kot veliko normalnejšega in enostavnejšega kot se prikazuje v medijih. Povprečni ljudje živijo čisto spodobno in mirno življenje. Zanimivo se mi zdi, da Američani, podobno kot Slovenci, ljubijo sprehode in naravo."
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Vladimir Pištalo, srbski pisatelj: "Do 1. svetovne vojne je bil Nikola Tesla Steven Hawking svojega časa. Na stara leta se mu je vloga samotarja maščevala."
V Sarajevu rojeni srbski pisatelj Vladimir Pištalo je kariero začel kot železničar. Urejal je časopis Jugoslovanskih železnic, med njegovimi zadolžitvami naj bi bila tudi skrb za turistične fotografije Bleda in Ohrida v kupejih vlakov …
Zdaj kot tujec Američanom predava ameriško zgodovino. "Težko si predstavljam, da bi Slovenec predavala avstrijsko zgodovino," je slikovit o odprtosti ZDA, kjer živi že 20 let.
Vladimir Pištalo je dolga leta proučeval življenje in delo velikega izumitelja Nikole Tesle, genija in posebneža, ki bi pred dnevi dopolnil 157 let. V romanu "Tesla, portret med maskami," je izumitelja predstavil kot literarno osebnost, kot nekoga, ki mu je "nemogoče refren življenja."
Strast po odkritjih namesto ljubezni
"Tesla je bil strasten kockar. Celo življenje je igral na vse ali nič. Ni mogel pripadati instituciji, bil je anarhist. Najbolj je bil navezan na mamo. Z ženskami ni imel stikov. V času sporov z Edisonom se je veliko špekuliralo o njegovi homoseksualnosti ... A ne glede na to, kakšna je bila njegova potencialna seksualna usmerjenost, ta ni bila realizirana. Toda Tesla je bil srečen človek, strast po odkritjih mu je dajala življenjsko energijo," o velikem izumitelju pripoveduje Pištalo.
"Tesla je bil na srbskem bankovcu iz devetdesetih let videti kot bi ga sestavil fotorobot." #NG Vladimir Pištalo
— Val 202 (@Val202) July 14, 2013
Srbski pisatelj je bil rojen v Sarajevu, njegova družina izhaja iz Mostarja, Pištalo je živel v Beogradu, ki ga je zapustil leta 1993.
"V ZDA nisem šel, da bi imel bazen v Kaliforniji ampak zaradi Miloševićevega režima."
Pisatelj Vladimir Pištalo: "Mostar je danes kar lepo obnovljeno mesto, a je vprašanje, kako dolgo bo trajala obnova v ljudeh."
— Val 202 (@Val202) July 14, 2013
Pištalo vidi ameriško multikulturnost kot veliko specifičnost in prednost, ki si jo v Evropi težko predstavljamo.
"V Ameriki je veliko pametnih in liberalnih ljudi, ki si ne zaslužijo takšne kritike, si jo pa uradna ameriška politika. Sam vidim ameriški način življenja kot veliko normalnejšega in enostavnejšega kot se prikazuje v medijih. Povprečni ljudje živijo čisto spodobno in mirno življenje. Zanimivo se mi zdi, da Američani, podobno kot Slovenci, ljubijo sprehode in naravo."
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nedeljski gost je Matej Andraž Vogrinčič, vizualni umetnik, ki nima ateljeja in če se le da, ne razstavlja v galerijah.
40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.
40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.
Kljub mladosti sta imela že zavidljivi karieri in lasten dom, ko sta se določila, da pravzaprav to ni tisto, kar si res želita. Zato sta zgolj z nahrbtnikoma odpotovala na pot po Aziji, Avstraliji, delu Južne Amerike in le koščku Afrike. Pot, ki je bila namesto načrtovanih treh, na koncu dolga skoraj polnih sedem let. In bila je dovolj dolga, da vesta, da pot v nekdanje ustaljene tirnice zanju ni več sprejemljiva. Zato ju po sedanjem postanku, v katerem se jima je rodil sin in v katerem s potopisom in potopisnimi predavanji govorita o doživetem, zagotovo čaka nova pot, saj Dominika in Igor Osvald, Nedeljska gosta na Valu 202, v popotovanju po svetu vidita tudi svojo prihodnost. Foto: Dominika in Igor Osvald.
Gospodarstvenik in diplomat, predsednik Društva slovensko ruskega prijateljstva je prepričan, da bi lahko imeli zaradi tradicionalno dobrih odnosov med državama bistveno večje koristi, kot jih imamo. Prepričan je, da bodo Rusi Olimpijske igre zgledno izpeljali, a ne brez težav. S Sašem Geržino o Rusiji in Rusih, Olimpijskih igrah in igrah velesil, gospodarstvu in politiki.
Jose Antonio Morales zase pravi, da je Prekmurec, a rodil se je v Limi, prestolnici Peruja. Pri 29 letih je zavrnil dobro plačano službo in se preselil v Slovenijo, kjer je poročen oče dveh otrok. Družina je eden izmed največjih osebnih uspehov, čeprav mu tudi poslovnih ne manjka. Njegova vizija je povezovanje podjetnih ljudi in idej. Pozna ga slovenska start-up skupnost, tudi zato, ker je pred kratkim organiziral konferenco o strahu in neuspehu. Poudarja, da je neuspeh v poslovnem svetu nekaj povsem normalnega, čeprav se ga ljudje, Slovenci morda še posebej, bojimo.
Otroški nasmeh v objemu zadovoljnih staršev je najmočnejše sporočilo in moč, ki je tudi neresnica ne more zatreti. To je pred dnevi staršem otrok in bolnikov s prirojeno srčno napako napisal doktor Robert Blumauer.
Kot zdravnik se srečuje z bolečimi spoznanji, da je za pacienta vedno manj časa in da administrativni postopki ob vedno novih obveznostih družinskih zdravnikov povečujejo njihovo obremenjenost. Iztok Tomazin ima nahrbtnik za posredovanje in pomoč v gorah vedno pripravljen. Gore so zanj izziv in odklop tako kot pisanje proze, pesmi in letenje s padalom. \t
Pisatelj Borut Golob se je leta 1973 rodil v delavski družini, odraščal ob babici v Kranju, kasneje delal v proizvodnji, na filozofski fakulteti prišel do absolventskega staža, se vrnil na začetek študija in diplomiral iz novinarstva.
Je redni profesor klasičnega saksofona na dunajski glasbeni univerzi. Svojo življenjsko zgodbo, od prvih korakov glasbeno nadarjenega bosonogega vaškega pastirčka, postopnem plezanju po “saksofonski” lestvici, do tega, kako se mu je z neverjetno trmo in voljo uspelo zavihteti v sam evropski in svetovnih vrh klasičnega saksofona, je Oto Vrhovnik razgrnil v pogovoru z Lojzetom Kosom.
64-letni Kanadčan Rick Simpson je prijazen dedek, ki se je po hudi delovni nesreči pozdravil zgolj in samo s pomočjo domnevno grozno nevarne rastline - indijske konoplje, s katero so nas desetletja strašili.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Tokrat smo dobili obisk iz Belgije. Več tednov se bo pri nas mudil vsestranski ustvarjalec Angelo Vermeulen, ki združuje umetnost in znanost, Zemljo in vesolje, pa še biologijo, ekologijo, psihologijo in sociologijo za povrh. Ta večkrat nagrajeni umetnik – znanstvenik, ki deluje po vsem svetu, je nekakšen znanilec modernega pristopa do različnih veščin, umeščenih v informacijsko dobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Neveljaven email naslov