Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V kemijskem vesolju nas čaka še ogromno avantur

01.04.2018


Prof.dr. Jurij Svete o kemikih, kemiji, kemijskem in kemičnem

Tudi prof. dr. Jurij Svete, dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, je pri devetih letih delal doma eksperimente, užival, če se je zakadilo in zabliskalo, najbolj pa ga je navdušil poskus z modro galico, žveplom in sokom iz rdečega zelja. Takrat se je rodila njegova ljubezen do kemije. Dr. Svete pravi, da moderna kemija ni več packarija, sodobna kemija se ukvarja s trajnostnim razvojem in z vplivi kemije na okolje. Svete še razlaga, da je zanimanje mladih za študij kemije v porastu, prijav za vpis na fakulteto za kemijo je bistveno več kot je na fakulteti razpoložljivih mest. Ali njihove študente potencialni delodajalci čakajo pred vrati fakultete?

''Potrebe so vedno večje. Ni še tako, da bi jih čakali pred vrati, je pa že skoraj tako. Svet se vrača k proizvodnji. Kvaliteten kader, kvaliteten diplomant je vedno iskan. Vedno.''

Jurij Svete je kemijo v Ljubljani študiral v začetku osemdesetih let, od leta 1986 do leta 1990 so si z bliskovito hitrostjo sledili diploma, magisterij in doktorat, izpopolnjeval se je v Stuttgartu kot Humboldtov štipendist, na Fakulteti za kemijo je leta 2006 postal redni profesor za organsko kemijo, raziskuje pa na področju heterociklične organske kemije.

Raziskave so pomemben del dejavnosti na fakulteti za kemijo. Ali si raziskovalci pogosto zastavljajo vprašanje, kako bodo njihovi projekti spremenili, izboljšali svet?

''To vprašanje si moramo zastavljati. Pri vsaki raziskavi je treba utemeljiti, kako bodo izsledki raziskav vplivali na razvoj družbe, kakšen vpliv bodo imeli na družbo …''

Je kakšna možnost, da bi v periodnem sistemu poleg Californiuma, Europiuma ali Poloniuma našel svoje mesto element Slovenium, če bi ga odkrili pri nas? Kakšne lastnosti bi moral imeti ta element?

''To je pa kočljivo vprašanje. (smeh) Upanje je. Prostor v periodnem sistemu je tudi. Vprašanje je, če imamo za to pri nas kapacitete. Če bi bil kje drugje Slovenec vodilni avtor pri raziskavi, bi imel vpliv na imenovanje elementa.''

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je že nekaj let v sodobnih, lepih prostorih, na kar so zelo ponosni. Pot do tega cilja pa ni bila lahka, kratka tudi ne. Raziskovalci, profesorji, študenti so dolga leta "trpeli" v neprimernih prostorih, ki so bili razsejani na številnih lokacijah po Ljubljani. Kljub temu je na fakulteti prevladovalo dobro vzdušje. ''Vzdušje je odvisno od ljudi in ne od prostorov,'' pravi dr. Svete.

V šolah učenci pogosto ocenjujejo, kaj imajo raje: organsko ali anorgansko kemijo. Je to tudi za kemike relevantno vprašanje?

''V drugem letniku povem študentom, da je ta delitev pogojena zgodovinsko in s tem, da stvari popredalčkamo, da študenti lažje razumejo. Sicer pa se organska in anorganska kemija vse bolj prekrivata …''

Njegovo osnovno strokovno, raziskovalno, pedagoško področje je organska kemija, zato kot organski kemik še doda: ''Organska kemija je bolj dramatična!''

Naslednje leto bo stota obletnica kemijskega študija v Sloveniji. Fakulteta za kemijo je bila ustanovna članica ljubljanske univerze (1919). Kdo je prvi doktoriral na Univerzi v Ljubljani? Anka Mayer. Leta 1920 je doktorirala iz kemije. Prof.dr.Jurij Svete: ''Smo bili že takrat na liniji, kar se tiče zastopanosti spolov. (smeh)''

Kemijsko vesolje je veliko, polno neznank, izzivov, priložnosti.

''Kemijsko vesolje je večje od fizičnega vesolja, ki nas obdaja. Poznamo le majhen delček. Tu nas čaka še ogromno avantur.''

Tudi jezik kemije je zelo zapleten in ga težko razumemo, težave imamo že s tem, kdaj uporabiti kemijski in kdaj kemični. Dr. Svete je odkrito priznal, da imajo s tem tudi kemiki probleme.

Pa še nekaj, ker je 1. april, dan šaljivcev. ''Kemiki imamo smisel za humor,'' je povedal dr. Svete.


Nedeljski gost

861 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

V kemijskem vesolju nas čaka še ogromno avantur

01.04.2018


Prof.dr. Jurij Svete o kemikih, kemiji, kemijskem in kemičnem

Tudi prof. dr. Jurij Svete, dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, je pri devetih letih delal doma eksperimente, užival, če se je zakadilo in zabliskalo, najbolj pa ga je navdušil poskus z modro galico, žveplom in sokom iz rdečega zelja. Takrat se je rodila njegova ljubezen do kemije. Dr. Svete pravi, da moderna kemija ni več packarija, sodobna kemija se ukvarja s trajnostnim razvojem in z vplivi kemije na okolje. Svete še razlaga, da je zanimanje mladih za študij kemije v porastu, prijav za vpis na fakulteto za kemijo je bistveno več kot je na fakulteti razpoložljivih mest. Ali njihove študente potencialni delodajalci čakajo pred vrati fakultete?

''Potrebe so vedno večje. Ni še tako, da bi jih čakali pred vrati, je pa že skoraj tako. Svet se vrača k proizvodnji. Kvaliteten kader, kvaliteten diplomant je vedno iskan. Vedno.''

Jurij Svete je kemijo v Ljubljani študiral v začetku osemdesetih let, od leta 1986 do leta 1990 so si z bliskovito hitrostjo sledili diploma, magisterij in doktorat, izpopolnjeval se je v Stuttgartu kot Humboldtov štipendist, na Fakulteti za kemijo je leta 2006 postal redni profesor za organsko kemijo, raziskuje pa na področju heterociklične organske kemije.

Raziskave so pomemben del dejavnosti na fakulteti za kemijo. Ali si raziskovalci pogosto zastavljajo vprašanje, kako bodo njihovi projekti spremenili, izboljšali svet?

''To vprašanje si moramo zastavljati. Pri vsaki raziskavi je treba utemeljiti, kako bodo izsledki raziskav vplivali na razvoj družbe, kakšen vpliv bodo imeli na družbo …''

Je kakšna možnost, da bi v periodnem sistemu poleg Californiuma, Europiuma ali Poloniuma našel svoje mesto element Slovenium, če bi ga odkrili pri nas? Kakšne lastnosti bi moral imeti ta element?

''To je pa kočljivo vprašanje. (smeh) Upanje je. Prostor v periodnem sistemu je tudi. Vprašanje je, če imamo za to pri nas kapacitete. Če bi bil kje drugje Slovenec vodilni avtor pri raziskavi, bi imel vpliv na imenovanje elementa.''

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je že nekaj let v sodobnih, lepih prostorih, na kar so zelo ponosni. Pot do tega cilja pa ni bila lahka, kratka tudi ne. Raziskovalci, profesorji, študenti so dolga leta "trpeli" v neprimernih prostorih, ki so bili razsejani na številnih lokacijah po Ljubljani. Kljub temu je na fakulteti prevladovalo dobro vzdušje. ''Vzdušje je odvisno od ljudi in ne od prostorov,'' pravi dr. Svete.

V šolah učenci pogosto ocenjujejo, kaj imajo raje: organsko ali anorgansko kemijo. Je to tudi za kemike relevantno vprašanje?

''V drugem letniku povem študentom, da je ta delitev pogojena zgodovinsko in s tem, da stvari popredalčkamo, da študenti lažje razumejo. Sicer pa se organska in anorganska kemija vse bolj prekrivata …''

Njegovo osnovno strokovno, raziskovalno, pedagoško področje je organska kemija, zato kot organski kemik še doda: ''Organska kemija je bolj dramatična!''

Naslednje leto bo stota obletnica kemijskega študija v Sloveniji. Fakulteta za kemijo je bila ustanovna članica ljubljanske univerze (1919). Kdo je prvi doktoriral na Univerzi v Ljubljani? Anka Mayer. Leta 1920 je doktorirala iz kemije. Prof.dr.Jurij Svete: ''Smo bili že takrat na liniji, kar se tiče zastopanosti spolov. (smeh)''

Kemijsko vesolje je veliko, polno neznank, izzivov, priložnosti.

''Kemijsko vesolje je večje od fizičnega vesolja, ki nas obdaja. Poznamo le majhen delček. Tu nas čaka še ogromno avantur.''

Tudi jezik kemije je zelo zapleten in ga težko razumemo, težave imamo že s tem, kdaj uporabiti kemijski in kdaj kemični. Dr. Svete je odkrito priznal, da imajo s tem tudi kemiki probleme.

Pa še nekaj, ker je 1. april, dan šaljivcev. ''Kemiki imamo smisel za humor,'' je povedal dr. Svete.


24.04.2016

Štefan Bogdan Šalej

Brazilija je na svetovnem nogometnem prvenstvu doživela streznitev. Če v nogometu niso več prvi na svetu, kaj jim sploh še ostane? Država doživlja resno gospodarsko in politično krizo. Predsednica Dilma Rousseff bo po vsej verjetnosti že kmalu odstavljena, hkrati pa so vsi v pričakovanju olimpijskih iger v Riu de Janeiru. Nedeljski gost Štefan Bogdan Barenboim Šalej je odličen uvod v aktualno Brazilijo.


17.04.2016

Sinolog Mitja Saje

Gost Nine Zagoričnik je sinolog Mitja Saje.


10.04.2016

Edward Clug

Iz rodne Romunije ga je pot pripeljala v Maribor, ki mu je postal dom. Priznani plesalec in koreograf Edward Clug je že več kot 10 let umetniški vodja Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Za svoje ustvarjanje na baletnih odrih je prejel številna mednarodna priznanja in nagrade. Nedavno je prejel tudi najvišjo nagrado Društva baletnih umetnikov Slovenije – nagrado Pie in Pina Mlakarja – za koreografijo sodobnega baleta Peer Gynt v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor.


03.04.2016

dddr. Andrej Pleterski

Arheolog, zgodovinar, etnolog in trikratni doktor znanosti Andrej Pleterski je že od otroštva očaran nad skrivnostmi preteklosti. Z njim se bo Tatjana Pirc pogovarjala o našem kulturnem genomu, starih Slovanih, obredih, mitologiji, Karantaniji, knežjih kamnih, pa tudi o kastriranem mačku.


27.03.2016

Jakov Fak

Tako uspešnega biatlonca kot je Jakov Fak Slovenija še ni imela. Dobila ga je s Hrvaške pred šestimi leti, a brez slovenskega znanja njegova zgodba ne bi bila tako uspešna. Dvakrat je bil svetovni prvak v vse bolj priljubljenem športu, predvsem v srednji Evropi in Rusiji, odlikuje pa ga predvsem vztrajnost pri doseganju zastavljenih ciljev. V minuli zimi se mu ni izšlo, saj mu je znova nagajalo tudi zdravje, očitno pa je bila narejena tudi kakšna strokovna napaka. Najbrž se boste strinjali, da je v Sloveniji Jakov Fak eden najbolj priljubljenih Hrvatov, eden redkih, ki mu “igra” Zdravljica. Pravi, da bo gotovo prišel trenutek, ko jo bo tudi zapel in da mu ob vrnitvi v domači Mrkopalj včasih uide tudi kakšna slovenska beseda. Za uspeh v biatlonu je bil in je pripravljen narediti vse.


11.03.2016

Peter Prevc

Peter Prevc v rekordni sezoni premika mejnike. Prvi bo končal sezono z zmago na novoletni turneji, kot svetovni prvak v poletih in dobitnik velikega kristalnega globusa. Evforija v Sloveniji se stopnjuje. Boštjan Reberšak pa je tokratnega nedeljskega gosta Petra Prevca ujel v umirjenem okolju ob kavi. Spregovorila sta tudi o manj znanih vidikih šampionovega življenja.


04.03.2016

Simona Petrič

Simona Petrič je svojo podjetniško pot začela že v 6. razredu osnovne šole, ko je staršem pomagala pri družinskem podjetju. Od takrat je izkusila vse glavne faze v podjetju – od dela v proizvodnji, administraciji, logistiki, prodaji in nabavi do dela v financah, kadrovanju in vodenja podjetja. Veliko stavi na pristne, poštene, odkrite medsebojne odnose. Danes družinsko podjetje Elvez, ki ga vodi, zaposluje 165 ljudi. Ukvarjajo se s kabelsko konfekcijo in predelavo plastičnih mas, gonilo njihovega razvoja pa je vpeljava novih naprednih tehnologij – nazadnje senzorne tehnologije.


28.02.2016

Maja Ahac

Maja Ahac je humanitarka in predsednica društva Adra Slovenija, ki ne more razumeti nestrpnosti Slovencev do beguncev, še posebej otrok. S svojo ekipo pomaga po vsem svetu, od Burundija prek Tajske do azilnega doma v Ljubljani. Je zagovornica sodobnega pristopa pri vodenju humanitarnih organizacij. Nekdanja fizioterapevtka se je našla na področju humanitarnosti, oporo najde v družini in protestantskih vrednotah. Z Majo Ahac o aktualnih humanitarnih izzivih, slovenski (ne)strpni družbi, dobrodelnem dobičkarstvu, veri, multikulturnosti …


21.02.2016

Prof. dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka

V zgodovini znanosti o vesolju najdemo presenetljivo malo žensk. Tudi dandanašnji je le na vsakih 9 astronomov 1 astronomka. Prof. dr. Andreja Gomboc je ena takšnih svetlih izjem, ki je svojo poklicno pot posvetila temnemu nebu, še več, rojena Prekmurka, ki predava teoretično astrofiziko na novogoriški univerzi, stanuje v Ljubljani in gostuje na liverpoolskem raziskovalnem inštitutu, se je navdušila nad zloglasnimi črnimi luknjami. Te požrejo vse, kar se znajde v njihovi bližini, naša Nedeljska gostja pa je precej bolj prizanesljive sorte …


14.02.2016

Gregor Rebolj

Gregor Rebolj, mladi manager leta 2015, naziv mu je podelilo cehovsko združenje, je naš gost. Sredi devetdesetih je z 18 leti vstopil v IT industrijo. Leta 2003 so Andrej Bratko, Luka Ferlan, Borut Jerič, Žiga Mahkovec in Gregor Rebolj ustanovili podjetje Klika, poznano morda najbolj po nekaj rešitvah za Slovenske železnice in Ljubjanski potniški promet, pa tudi po Trafiki, projektu, ki je omogočil branje slovenskih časopisov na mobilnih napravah. Prelomnica se je zgodila z vstopom podjetja v Sportradar, v enega vodilnih svetovnih ponudnikov športnih podatkov. O delu za svetovni trg, o tem, kako znanje slovenskih inženirjev uporabljajo po vsem svetu, pa tudi o skladu za vlaganja v mlajša podjetja Gregor Rebolj v pogovoru z Natašo Zanuttini.


07.02.2016

Reihold Messner

Reihold Messner je nedeljski gost Vala 202


31.01.2016

Tone Partljič, pisatelj, dramatik in scenarist

Njegov bogat literarni opus obsega romane, dramska besedila, kratke zgodbe, črtice in novele. Prejel je nagrado Pres?ernovega sklada, Levstikovo in Grumovo nagrado ter Glazerjevo nagrado mesta Maribor. Njegov zadnji roman 'Sebastjan in most' prepleta intimno življenjsko zgodbo graditelja najstarejšega mariborskega Starega mostu Sebastjana Gorjupa in dogodke na začetku 20. stoletja.


24.01.2016

Erik Valenčič

Erik Valenčič, novinar in avtor odmevnih dokumentarcev, je ob minulem božiču v Kurdistan odnesel tudi pozdrave mariborskega nadškofa. Je publicist, ki je izdal fiktivni roman Sence ne gorijo o levičarskem ekstremizmu. In je novinar, ki je v oddaji Koalicija sovraštva razkril delovanje slovenskih skrajno-desničarskih organizacij. Erik Valenčič v intervjuju razmišlja o ekstremizmih vseh vrst, o dogajanju na Bližnjem vzhodu, beguncih, Islamski državi, novinarstvu in o tem, zakaj je televizijo pospravil v omaro.


17.01.2016

Prof. dr. Marija Pfeifer, strokovna direktorica UKC Ljubljana

Prof. dr. Marija Pfeifer, strokovna direktorica UKC Ljubljana je kot zdravnica, vodja Endokrinološkega oddelka, profesorica in raziskovalka, malodane 30 let delo opravljala uspešno, strastno in predano, kar je zagotovo tudi dediščina njenega intenzivnega športnega življenja. Bila je učiteljica smučanja in članica jugoslovanske atletske reprezentance.


17.01.2016

Prof. dr. Marija Pfeifer, strokovna direktorica UKC Ljubljana

Prof. dr. Marija Pfeifer, strokovna direktorica UKC Ljubljana je kot zdravnica, vodja Endokrinološkega oddelka, profesorica in raziskovalka, malodane 30 let delo opravljala uspešno, strastno in predano, kar je zagotovo tudi dediščina njenega intenzivnega športnega življenja. Bila je učiteljica smučanja in članica jugoslovanske atletske reprezentance.


08.01.2016

Marko Strle

Marko Strle je ravnatelj Centra za korekcijo sluha in govora Portorož. Zaljubljen v življenje, spoštuje voljo do dela, ustvarjalen na več področjih, predvsem pa večen optimist. V kar koli se loti, dá celega sebe. Polovičarstva ne pozna in ga niti noče spoznati. Da bo ubral poti pedagoškega poklica je vedel že v prvem razredu. Ko ga je profesorica v 4. letniku Gimnazije opozorila, da ne gre za službo, ampak za poslanstvo, je bil le še bolj prepričan, da se odpravlja na pravo pot. Defektolog, specialni pedagog, ljubiteljski igralec in popotnik je naš nedeljski gost, s katerim se je pogovarjala Mateja Brežan.


27.12.2015

Dr. Anica Mikuš Kos

Dr. Anica Mikuš Kos je pri svojih osemdesetih letih kar štiri meseca leta 2015 preživela na misijah po svetu, kjer pomaga otrokom na vojnih območjih. Angažirala se je tudi ob begunski krizi v Sloveniji. Prepričana je, da je v Sloveniji še veliko dobrote, a da sovražni govor žal vse prevečkrat preglasi strpnost in pripravljenost pomagati. Predsednica Slovenske filantropije in upokojena otroška psihiatrinja opaža, da so našo družbo prevzele popolnoma nove vrednote: neuspeh se ne tolerira. Z Anico Mikuš Kos o begunski krizi, filantropiji, strpnosti, vrednotah, starosti, evtanaziji …


20.12.2015

Marko Uršič

Sokrat je filozofijo opredelil za ljubezen do modrosti. Modrost pa ni samo znanje, je tudi etika, iskanje smisla, dobrega in lepega, ki odgovarja na temeljna bivanjska vprašanja. Prav to filozofija pomeni tudi Marku Uršiču. Njegov opus sega na področje logike, iz katere je doktoriral, pa tudi metafizike in filozofije religije, zadnja leta pa se posveča predvsem filozofiji narave. Pravi, da se ljudje velikokrat premalo zavedamo čudovitega dela narave in premalokrat pogledamo v nebo, v zvezde, ki se najlepše vidijo pozimi. Sam jih največkrat opazuje na Krasu, ki je poleg Ljubljane njegov dom. Tam tudi piše. Pisanje mu pomeni razvoj duha in letos je po več kot 15-ih letih pisanja izšla zadnja knjiga iz tetralogije, njegovega življenjskega dela z naslovom Štirje časi. Sam sebe vidi kot pripadnika srečne generacije, generacije 68, ki ji je bil odprt ves svet. O svetu takrat in danes, o času in filozofiji nam bo pripovedoval redni profesor na oddelku za filozofijo filozofske fakultete v Ljubljani Marko Uršič.


13.12.2015

David Bedrač, pesnik, učitelj

David Bedrač, pesnik, učitelj slovenščine na največji osnovni šoli na Ptuju, publicist in literarni mentor.


06.12.2015

Vanja Lokar

‘A boste eno kavo?’ – je bilo vprašanje, ki ga pred vsakim pogovorom sogovorniku postavi Vanja Lokar. In lahko ste prepričani, da bo odlična. Kako tudi ne, saj se njegovo življenje že več kot 40 let vrti bolj ali manj okoli kave. S kavo je trgoval večji del svojega življenja, zaradi kave je obredel cel svet, dobički, ki jih je koval s kavo, mu omogočajo, da je strasten zbiralec dragocenega porcelana in drugih umetnin. Zaradi kave imajo na gradu Bogenšperk izvirnik Slave vojvodine Kranjske in ne nazadnje, zaradi kave in Vanje Lokarja imajo Slovenci v Trstu na trgu Oberdan spet slovensko knjigarno: Tržaško knjižno središče. Kako je begunec iz Ajdovščine postal eden najbogatejših Slovencev v Trstu, kako je potekala njegova pot od trgovca z lesom do kavnega mogotca, kdaj se je okužil z zbirateljsko strastjo, zakaj je treba tudi največja umetniška dela kdaj dati na trg, da ga ta ovrednoti in kako skuhati dobro kavo?


Stran 21 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov