Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prof.dr. Jurij Svete o kemikih, kemiji, kemijskem in kemičnem
Tudi prof. dr. Jurij Svete, dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, je pri devetih letih delal doma eksperimente, užival, če se je zakadilo in zabliskalo, najbolj pa ga je navdušil poskus z modro galico, žveplom in sokom iz rdečega zelja. Takrat se je rodila njegova ljubezen do kemije. Dr. Svete pravi, da moderna kemija ni več packarija, sodobna kemija se ukvarja s trajnostnim razvojem in z vplivi kemije na okolje. Svete še razlaga, da je zanimanje mladih za študij kemije v porastu, prijav za vpis na fakulteto za kemijo je bistveno več kot je na fakulteti razpoložljivih mest. Ali njihove študente potencialni delodajalci čakajo pred vrati fakultete?
''Potrebe so vedno večje. Ni še tako, da bi jih čakali pred vrati, je pa že skoraj tako. Svet se vrača k proizvodnji. Kvaliteten kader, kvaliteten diplomant je vedno iskan. Vedno.''
Jurij Svete je kemijo v Ljubljani študiral v začetku osemdesetih let, od leta 1986 do leta 1990 so si z bliskovito hitrostjo sledili diploma, magisterij in doktorat, izpopolnjeval se je v Stuttgartu kot Humboldtov štipendist, na Fakulteti za kemijo je leta 2006 postal redni profesor za organsko kemijo, raziskuje pa na področju heterociklične organske kemije.
Raziskave so pomemben del dejavnosti na fakulteti za kemijo. Ali si raziskovalci pogosto zastavljajo vprašanje, kako bodo njihovi projekti spremenili, izboljšali svet?
''To vprašanje si moramo zastavljati. Pri vsaki raziskavi je treba utemeljiti, kako bodo izsledki raziskav vplivali na razvoj družbe, kakšen vpliv bodo imeli na družbo …''
Je kakšna možnost, da bi v periodnem sistemu poleg Californiuma, Europiuma ali Poloniuma našel svoje mesto element Slovenium, če bi ga odkrili pri nas? Kakšne lastnosti bi moral imeti ta element?
''To je pa kočljivo vprašanje. (smeh) Upanje je. Prostor v periodnem sistemu je tudi. Vprašanje je, če imamo za to pri nas kapacitete. Če bi bil kje drugje Slovenec vodilni avtor pri raziskavi, bi imel vpliv na imenovanje elementa.''
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je že nekaj let v sodobnih, lepih prostorih, na kar so zelo ponosni. Pot do tega cilja pa ni bila lahka, kratka tudi ne. Raziskovalci, profesorji, študenti so dolga leta "trpeli" v neprimernih prostorih, ki so bili razsejani na številnih lokacijah po Ljubljani. Kljub temu je na fakulteti prevladovalo dobro vzdušje. ''Vzdušje je odvisno od ljudi in ne od prostorov,'' pravi dr. Svete.
V šolah učenci pogosto ocenjujejo, kaj imajo raje: organsko ali anorgansko kemijo. Je to tudi za kemike relevantno vprašanje?
''V drugem letniku povem študentom, da je ta delitev pogojena zgodovinsko in s tem, da stvari popredalčkamo, da študenti lažje razumejo. Sicer pa se organska in anorganska kemija vse bolj prekrivata …''
Njegovo osnovno strokovno, raziskovalno, pedagoško področje je organska kemija, zato kot organski kemik še doda: ''Organska kemija je bolj dramatična!''
Naslednje leto bo stota obletnica kemijskega študija v Sloveniji. Fakulteta za kemijo je bila ustanovna članica ljubljanske univerze (1919). Kdo je prvi doktoriral na Univerzi v Ljubljani? Anka Mayer. Leta 1920 je doktorirala iz kemije. Prof.dr.Jurij Svete: ''Smo bili že takrat na liniji, kar se tiče zastopanosti spolov. (smeh)''
Kemijsko vesolje je veliko, polno neznank, izzivov, priložnosti.
''Kemijsko vesolje je večje od fizičnega vesolja, ki nas obdaja. Poznamo le majhen delček. Tu nas čaka še ogromno avantur.''
Tudi jezik kemije je zelo zapleten in ga težko razumemo, težave imamo že s tem, kdaj uporabiti kemijski in kdaj kemični. Dr. Svete je odkrito priznal, da imajo s tem tudi kemiki probleme.
Pa še nekaj, ker je 1. april, dan šaljivcev. ''Kemiki imamo smisel za humor,'' je povedal dr. Svete.
861 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Prof.dr. Jurij Svete o kemikih, kemiji, kemijskem in kemičnem
Tudi prof. dr. Jurij Svete, dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, je pri devetih letih delal doma eksperimente, užival, če se je zakadilo in zabliskalo, najbolj pa ga je navdušil poskus z modro galico, žveplom in sokom iz rdečega zelja. Takrat se je rodila njegova ljubezen do kemije. Dr. Svete pravi, da moderna kemija ni več packarija, sodobna kemija se ukvarja s trajnostnim razvojem in z vplivi kemije na okolje. Svete še razlaga, da je zanimanje mladih za študij kemije v porastu, prijav za vpis na fakulteto za kemijo je bistveno več kot je na fakulteti razpoložljivih mest. Ali njihove študente potencialni delodajalci čakajo pred vrati fakultete?
''Potrebe so vedno večje. Ni še tako, da bi jih čakali pred vrati, je pa že skoraj tako. Svet se vrača k proizvodnji. Kvaliteten kader, kvaliteten diplomant je vedno iskan. Vedno.''
Jurij Svete je kemijo v Ljubljani študiral v začetku osemdesetih let, od leta 1986 do leta 1990 so si z bliskovito hitrostjo sledili diploma, magisterij in doktorat, izpopolnjeval se je v Stuttgartu kot Humboldtov štipendist, na Fakulteti za kemijo je leta 2006 postal redni profesor za organsko kemijo, raziskuje pa na področju heterociklične organske kemije.
Raziskave so pomemben del dejavnosti na fakulteti za kemijo. Ali si raziskovalci pogosto zastavljajo vprašanje, kako bodo njihovi projekti spremenili, izboljšali svet?
''To vprašanje si moramo zastavljati. Pri vsaki raziskavi je treba utemeljiti, kako bodo izsledki raziskav vplivali na razvoj družbe, kakšen vpliv bodo imeli na družbo …''
Je kakšna možnost, da bi v periodnem sistemu poleg Californiuma, Europiuma ali Poloniuma našel svoje mesto element Slovenium, če bi ga odkrili pri nas? Kakšne lastnosti bi moral imeti ta element?
''To je pa kočljivo vprašanje. (smeh) Upanje je. Prostor v periodnem sistemu je tudi. Vprašanje je, če imamo za to pri nas kapacitete. Če bi bil kje drugje Slovenec vodilni avtor pri raziskavi, bi imel vpliv na imenovanje elementa.''
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je že nekaj let v sodobnih, lepih prostorih, na kar so zelo ponosni. Pot do tega cilja pa ni bila lahka, kratka tudi ne. Raziskovalci, profesorji, študenti so dolga leta "trpeli" v neprimernih prostorih, ki so bili razsejani na številnih lokacijah po Ljubljani. Kljub temu je na fakulteti prevladovalo dobro vzdušje. ''Vzdušje je odvisno od ljudi in ne od prostorov,'' pravi dr. Svete.
V šolah učenci pogosto ocenjujejo, kaj imajo raje: organsko ali anorgansko kemijo. Je to tudi za kemike relevantno vprašanje?
''V drugem letniku povem študentom, da je ta delitev pogojena zgodovinsko in s tem, da stvari popredalčkamo, da študenti lažje razumejo. Sicer pa se organska in anorganska kemija vse bolj prekrivata …''
Njegovo osnovno strokovno, raziskovalno, pedagoško področje je organska kemija, zato kot organski kemik še doda: ''Organska kemija je bolj dramatična!''
Naslednje leto bo stota obletnica kemijskega študija v Sloveniji. Fakulteta za kemijo je bila ustanovna članica ljubljanske univerze (1919). Kdo je prvi doktoriral na Univerzi v Ljubljani? Anka Mayer. Leta 1920 je doktorirala iz kemije. Prof.dr.Jurij Svete: ''Smo bili že takrat na liniji, kar se tiče zastopanosti spolov. (smeh)''
Kemijsko vesolje je veliko, polno neznank, izzivov, priložnosti.
''Kemijsko vesolje je večje od fizičnega vesolja, ki nas obdaja. Poznamo le majhen delček. Tu nas čaka še ogromno avantur.''
Tudi jezik kemije je zelo zapleten in ga težko razumemo, težave imamo že s tem, kdaj uporabiti kemijski in kdaj kemični. Dr. Svete je odkrito priznal, da imajo s tem tudi kemiki probleme.
Pa še nekaj, ker je 1. april, dan šaljivcev. ''Kemiki imamo smisel za humor,'' je povedal dr. Svete.
Gospod pesnik! Tako so ga pozdravili dolenjski šolarji na Bralni znački. Sicer pa fizik, filozof, publicist, večkrat nagrajeni urednik časopisa za tolmačenje znanosti Kvarkadabra. Kot študent je potoval po Siriji, se uril v judu, predvsem pa od nekdaj veliko bere in piše. Za diplomsko delo o atomski fiziki je dobil študentsko Prešernovo nagrado, a je pri dobrih štiridesetih letih kljub vrhunski in široki izobrazbi še vedno prekarec brez redne zaposlitve, saj deluje na preveč poljih hkrati, predvsem pa nima “nekoga iz sistema, ki zate intervenira, ko gre zares.” Z distance vidi slovensko akademsko okolje kot preveč zaprto, algoritemsko ocenjevanje zamegljuje širši pogled, premalo je prevzemanja odgovornosti. Z dr. Sašem Dolencem o razmerah v slovenski znanosti, poljudno-znanstveni publicistiki, slabi znanosti, učinku placeba ... Pa o slovenski šoli, samovozeči in podatkovni prihodnosti, Zemlji kot vesoljski ladji in o tem, kako mu je uspelo s knjigo v angleščini na Amazonu prepričati kar 27 tisoč bralcev po vsem svetu. Z dr. Sašem Dolencem se pogovarja Luka Hvalc.
Žarko Trušnovec, psiholog na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin in dolgoletni načelnik GRS Tolmin o delu na najbolj obremenjeni postaji gorske reševalne službe pri nas, soočanju s smrtjo, mulariji, kot pravi učencem, in še marsičem. Od skoraj 17-letnega vodenja tolminske gorske reševalne postaje, ki bo drugo leto praznovala 70. obletnico delovanja, se poslavlja čez mesec dni. Gorski reševalec je postal leta 1982, za njim je več kot 750 intervencij.
Lidija Jerkič, nova predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije, članica Državnega sveta, pravnica, ljubiteljica gora, mama.
Boris Cavazza je prejemnik letošnje nagrade bert za življenjsko delo na področju filmske igre, ki mu jo je podelilo Društvo slovenskih režiserjev.
Nedeljski gost Uršule Majcen je prof. dr. Janko Strel, letošnji prejemnik najvišje državne nagrade na področju šolstva. Njegova bibliografija obsega več kot 900 enot. Njegovo najpomembnejše delo je vzpostavitev sistema športno-vzgojni karton.
Sašo Luznar je edini slovenski prostovoljec v futurističnem raziskovalnem središču na Floridi, ki ga je ustanovil letos preminuli ameriški vizionar Jaques Fresco. Na vse mogoče načine razpet med ameriškim in slovenskim načinom življenja bo Ljubljančan pravi sogovornik za vzpodbujanje novih zamisli o prihodnosti Modrega planeta.
Magnifico mu občasno rečejo celo žena, mama in sin, sicer pa je za prijatelje Manjo, za stare prijatelje celo Manifo ali Manifa. Preden si je nadel vzdevek, se je predstavljal s svojim imenom Robert, ki ga je dobil po Kennedyju, v tistem obdobju je treniral tudi smučarske skoke, slab mesec delal na banki, po Nemčiji igral v narodno-zabavnem bendu in se po osamosvojitvi Slovenije, ko je bil zadnjič dejaven udeleženec volitev, velikopotezno poimenoval Magnifico. Po tridesetih letih kariere zatrjuje, da ni ne prepotenten ne impotenten. Uživa v svojem studiu in kvartirju v parku Tivoli, ki mu je posvetil hit, ki zveni, kot da je iz zlate dobe Slovenske popevke. Srbi ne morejo verjeti, da je spisal hit Pukni zoro, ki ga prepeva 50 tisoč nogometnih navijačev. Razbijal je tabuje o čefurjih in pedrih, a se nima za družbeno dejavnega človeka, še več, družbeno angažirani umetniki mu gredo pošteno na živce. Prepričan je, da smo ljudje na svetu zato, da uživamo. Opredeljuje se za stabilno-depresivnega, srečo dojema kot hipni občutek, ki človeka morda kdaj zadene čez dan. Rad kuha in po kosilu počiva. Zanimata ga vesolje in kvantna fizika, status vodilnega slovenskega hitmejkerja regijskega in pogojno celo svetovnega dometa pa pripisuje tudi šarlatanstvu. V bistvu pa je general in velik frajer z originalnim slogom. Na kavču pri Magnificu. Od Freuda do Manife. Od Avsenika do Tivolija. Od sreče do … Intervju in poseben podkast dodatek: dialog bratov Magnifica in Schatzija v sproščenem vzdušju studia Tivoli. Pogovarja se Luka Hvalc.
Prejšnji teden se je na ledeniku Rettenbach nad Soeldnom začela nova sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. Poleg poškodovanih smučarjev in smučark je na uvodnem prizorišču nove tekmovalne zime manjkal tudi tokratni nedeljski gost, ki je alpsko smučanje desetletja spremljal profesionalno. Za Vita Divca, dolgoletnega novinarja časopisne hiše Delo, sicer novopečenega upokojenca, so mnogi prvič slišali šele letos, ko je izšel biografski roman Jaz. Tina, katerega avtor je. A za Divcem so mnoga leta novinarskega spremljanja kolesarstva, atletike, jadranja in alpskega smučanja, med drugim je tudi oče naziva Vražje Slovenke. Tina Maze je bila samo ena od njegovih službenih muz, njun odnos pa je presegel običajen odnos novinar – športnik.
Dubravka Tomšič Srebotnjak, svetovno uveljavljena slovenska pianistka je nedeljska gostja vala 202, o njeni glasbeni virtuoznosti se je v svoji biografiji razpisal tudi učitelj in slavni pianist Arthur Rubinstein, potem, ko se je kot 17 letnica predstavila v znameniti njujorški dvorani Carnegie Hall.
Jožica Hafner hodi k maši, a ne podpira Cerkve, bere Mladino in podpira raznolikost človeškega uma.
Dr. Gregor Tomc, izredni profesor na FDV, se je nostalgično spomnil časov izpred štirih desetletij, ko so za železno zaveso prvič zahrumeli Pankrti: sociološko, kulturološko in politično. "Sredina 70. let je bila zame velik dolgčas. V Ljubljani se ni dogajalo nič. Razbiti ta dolgčas, to me je edino zanimalo."
Nataša Peršuh, modna oblikovalka, prejemnica mnogih nagrad doma in v tujini je prepričana, da je bila njena generacija na začetku kariere premalo pogumna, oziroma nora, da bi lahko uspela v globalni modni industriji. Sedaj je izredna profesorica na Naravoslovno tehniški fakulteti in je med drugim tudi soustanoviteljica SQUAT-a, društvo za neodvisno modo, ki pomaga mladim, da lahko pokažejo svojo ustvarjalnost.
Marijanca Ajša Vižintin je nase opozorila že v prejšnjem desetletju, ko je kot učiteljica slovenščine in bibilotekarka dokazovala, da je pri vključevanju otrok priseljencev mogoče narediti veliko več od tega, kar kažejo razmere na številnih šolah. Danes je raziskovalka na Inštitutu za izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter nudi strokovno podporo pedagoškim delavkam in delavcem po vsej Sloveniji. Razvila je inovativni model medkulturne vzgoje in izobraževanja. Pri svojem delu izpostavlja dobre primere iz prakse, hkrati pa je zelo kritična do stališča, ki ga sliši prepogosto, da se ne da narediti nič. Spregovorila je udi o kolektivni pozabi, slovenskem izseljevanju in vlogi književnosti pri preseganju predsodkov.
Naš tokratni Nedeljski gost obvladuje raznotere zanimive veščine in pri nobeni se ni zares opekel. Kot novinar se je lotil športa, kot kolumnist seksa, kot urednik raznih revij posvečenih adrenalinu. Pomagal je napisati nekaj športnih in kulturniških biografij, prejel Kresnika za romaneskni prvenec Svinjske nogice, se natreniral boksa, da je začutil junaka – amaterskega boksarja. Vmes se je podal v mladinsko in otroško literaturo, zadnje čase pa navdušil s kriminalko Jezero – v kateri protagonisti veliko poslušajo Val 202.
Materni jezik Ljubice Podboršek je znakovni jezik. Že kot otrok je svojim gluhim staršem predstavljala vez s slišečim svetom, zato je tolmačenje postalo del njenega življenja.
Učiteljica slovenščine s Kozjanskega Bojana Potočnik je svojim učencem ob začetku šolskega leta na tablo napisala misel francoskega filozofa Pascala Brucknerja, “da dokler ustvarjaš in dokler ljubiš, ostajaš živ”. Prepričana je, da je slovenska osnovna šola prenatrpana s predmeti, ki so postali male akademske znanosti, otrokom pa so prezgodaj vsiljene vsebine, ki jih ne razumejo. Uporništva med učenci sploh ne opaža, zato jih provocira, da bi bili kritični, saj živijo v družbi, v kateri je po njenem mnenju uporništvo nujno za preživetje. Bojana Potočnik je upornica, konstruktivno razčlenjuje temne plati slovenskega šolstva, opozarja na socialno razslojenost, dvoličnost in skuša iz slabega sistema potegniti najboljše, ga včasih tudi prelisičiti, žal ji je za kratek izlet v politiko. Šolarje navdušuje nad gledališčem in je prepričana, da si morajo tudi odrasli kdaj kupiti igračo. Njej je mama nekoč kupila slovar tako, da je vzredila in prodala prašiča … Z Bojano Potočnik se je pogovarjal Luka Hvalc.
Nekaj prirojene trme in smisla za upor. Pa veliko veliko vztrajnosti in neomajnosti. To so lastnosti, ki jih mora imeti vsak svetovno znan aktivist v boju proti onesnaževanju narave. Uroš Macerl, ovčjerejec iz Ravenske vasi pri Zagorju, jih ima: “Na hribovski kmetiji se do večera zelo nadihaš, zato je še toliko bolj pomemben čist zrak. Nikoli nisem razmišljal, da bi zbežal s kmetije. To hišo vonjam od otroških let, v celoti jo ogrevamo s krušno pečjo.” Letošnji Goldmanov okoljski nagrajenec za Evropo, Eko-krogovec iz revirjev, slaba vest vseh pasivnih kavčarjev – in še slabša vest za korporacijske direktorje profitarskih onesnaževalcev. Pričakal nas je kar na svoji kmetiji: “Tole nedeljo pa ne morem nikamor, je kurban bajram, za nas ovčjerejce vrhunec sezone“.
“Če rešiš enega otroka, si rešil svet,” je filozofija Manuele Ham, ki že deveto leto vodi naš edini krizni center za zanemarjene, ogrožene, zlorabljene otroke od tistih najmlajših, ki pridejo tja že po prvih dneh življenja, pa do šestletnih otrok. Prav poletni meseci pri njih veljajo za kritično obdobje, letos še posebej, saj so po letu 2009 presegli namestitvene zmogljivosti. O delu z otroki, ki jih ob njihovem odhodu vedno spremljajo solze, o sinu Davidu, ki je njena najboljša reklama, pa tudi o tem, zakaj uporablja Twitter in zakaj burek ni samo zajtrk. Naša nedeljska gostja Manuela Ham, vodja Hiše zavetja Palčica, ki letos zaznamuje deset let delovanja.
Ob Aleksandru Čeferinu in Janu Oblaku je Damir Skomina tretji Slovenec med evropsko nogometno elito. Pravzaprav je bil tam pred njima.
Norveški režiser in umetnik Morten Traavik deluje v mednarodnem prostoru in se izraža v zelo širokem spektru umetniških žanrov. Večkrat je razburil svetovno javnost. Tako je organiziral lepotna tekmovanja za preživele žrtve zemeljskih min v Angoli in Kambodži, znan pa je predvsem po številnih kontroverznih sodelovanjih s severno korejskimi umetniki. Tako je bilo tudi v primeru s skupino Laibach, s katero se je podal v Severno Korejo in posnel dokumentarni film Dan Osvoboditve.
Neveljaven email naslov