Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako opuščenim delom mesta vrniti življenje? Dr. Teresa Cordova je prepričana, da morajo pravo pot pokazati prebivalci sosesk
Nedeljska gostja dr. Teresa Cordova, direktorica Inštituta Great Cities na Ilinojski univerzi v Chicagu skuša degradiranim predelom mesta vrniti življenje. Kako? S projekti, ki jih zasnujejo prebivalci sosesk! Obuditi skušajo soseske, ki so propadle po odhodu industrije, ter v te procese čim bolj vključiti prebivalce, ki najbolje poznajo potrebe posameznega dela mesta. Vsa njena življenjska pot je močno povezana z mesti, soseskami in iskanjem poti do boljših življenjskih okolij. V svoji štiri desetletja dolgi karieri se namreč ni zadrževala le v akademskih vodah, sodelovala je v številnih uradih, posvetovalnih telesih in inštitutih, ki so se ukvarjali s preurejanjem urbanih okolij in lajšanjem življenja v njih. Vedno zagovarja stik z ljudmi – za smernice vedno želi vprašati prebivalce.
"Ljudje dobijo občutek, da sodelujejo pri nečem, kar je pomembnejše od njihovih osebnih interesov. Pri delu s soseskami jim vedno želimo dati orodje, s katerim dobijo občutek moči pri oblikovanju svojih skupnosti."
S svojimi projekti torej vključujejo skupnosti v načrtovanje, z zelo natančno domišljenim postopkom skušajo najti najboljše rešitve za njihove soseske, kar pa se je izkazalo tudi za včasih zelo zahtevno izkušnjo.
"Ljudje morajo črpati iz svojih želja in potreb po povezanosti z drugimi. Če gradimo na tem, se je lažje izogniti nekaterim konfliktom – to so lahko osebnostna nestrinjanja, boj za moč ali morda spopad idej. Ko ljudje začnejo razmišljati, kako se lahko njihovi interesi vključijo v širšo sliko, jim celoten projekt postane pomemben."
Rojena je bila v Združenih državah, a ker njeni predniki izhajajo iz severne Mehike, je bila del družbene skupine, ki je bila sredi 20. stoletja odrinjena na rob ameriške družbe. Ko so civilnodružbena gibanja, ki so se zavzemala za pravice temnopoltih, začela dobivati zagon, so se začeli organizirati in zahtevati svoje pravice tudi Američani s poreklom iz Latinske Amerike. Nastalo je tako imenovano gibanje Chicano.
"Diskriminirani smo bili v šolah, službah, pri iskanju stanovanj, pri dostopu do izobrazbe. Chicano gibanje se je zato borilo za dostop do teh pravic. S tem smo dobili nove priložnosti. Zato sem tako predana svojemu delu, ker imam občutek, da moja izobrazba ni le moja, ker je nekdo trdo delal, da mi je odprl pot do nje. Čutim, da imam dolg do skupnosti, moja izobrazba mora biti na voljo za višje cilje."
V Sloveniji jo je navdušilo kar nekaj stvari, ki se ji zdijo primerne za uresničitev tudi v ameriških mestih, a najbolj je poudarjala hrano: "Kako boste zaščitili svojo prehransko verigo? Zdaj imate v Sloveniji odlično preskrbo s hrano. V prihodnosti bo to postala ena najpomembnejših tem na svetu, zato verjamem, da je zelo pomembno, da vsi skupaj razmišljate o svoji preskrbi s hrano."
Dr. Cordova je bila naša gostja tudi v seriji Mesta prihodnosti.
868 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kako opuščenim delom mesta vrniti življenje? Dr. Teresa Cordova je prepričana, da morajo pravo pot pokazati prebivalci sosesk
Nedeljska gostja dr. Teresa Cordova, direktorica Inštituta Great Cities na Ilinojski univerzi v Chicagu skuša degradiranim predelom mesta vrniti življenje. Kako? S projekti, ki jih zasnujejo prebivalci sosesk! Obuditi skušajo soseske, ki so propadle po odhodu industrije, ter v te procese čim bolj vključiti prebivalce, ki najbolje poznajo potrebe posameznega dela mesta. Vsa njena življenjska pot je močno povezana z mesti, soseskami in iskanjem poti do boljših življenjskih okolij. V svoji štiri desetletja dolgi karieri se namreč ni zadrževala le v akademskih vodah, sodelovala je v številnih uradih, posvetovalnih telesih in inštitutih, ki so se ukvarjali s preurejanjem urbanih okolij in lajšanjem življenja v njih. Vedno zagovarja stik z ljudmi – za smernice vedno želi vprašati prebivalce.
"Ljudje dobijo občutek, da sodelujejo pri nečem, kar je pomembnejše od njihovih osebnih interesov. Pri delu s soseskami jim vedno želimo dati orodje, s katerim dobijo občutek moči pri oblikovanju svojih skupnosti."
S svojimi projekti torej vključujejo skupnosti v načrtovanje, z zelo natančno domišljenim postopkom skušajo najti najboljše rešitve za njihove soseske, kar pa se je izkazalo tudi za včasih zelo zahtevno izkušnjo.
"Ljudje morajo črpati iz svojih želja in potreb po povezanosti z drugimi. Če gradimo na tem, se je lažje izogniti nekaterim konfliktom – to so lahko osebnostna nestrinjanja, boj za moč ali morda spopad idej. Ko ljudje začnejo razmišljati, kako se lahko njihovi interesi vključijo v širšo sliko, jim celoten projekt postane pomemben."
Rojena je bila v Združenih državah, a ker njeni predniki izhajajo iz severne Mehike, je bila del družbene skupine, ki je bila sredi 20. stoletja odrinjena na rob ameriške družbe. Ko so civilnodružbena gibanja, ki so se zavzemala za pravice temnopoltih, začela dobivati zagon, so se začeli organizirati in zahtevati svoje pravice tudi Američani s poreklom iz Latinske Amerike. Nastalo je tako imenovano gibanje Chicano.
"Diskriminirani smo bili v šolah, službah, pri iskanju stanovanj, pri dostopu do izobrazbe. Chicano gibanje se je zato borilo za dostop do teh pravic. S tem smo dobili nove priložnosti. Zato sem tako predana svojemu delu, ker imam občutek, da moja izobrazba ni le moja, ker je nekdo trdo delal, da mi je odprl pot do nje. Čutim, da imam dolg do skupnosti, moja izobrazba mora biti na voljo za višje cilje."
V Sloveniji jo je navdušilo kar nekaj stvari, ki se ji zdijo primerne za uresničitev tudi v ameriških mestih, a najbolj je poudarjala hrano: "Kako boste zaščitili svojo prehransko verigo? Zdaj imate v Sloveniji odlično preskrbo s hrano. V prihodnosti bo to postala ena najpomembnejših tem na svetu, zato verjamem, da je zelo pomembno, da vsi skupaj razmišljate o svoji preskrbi s hrano."
Dr. Cordova je bila naša gostja tudi v seriji Mesta prihodnosti.
Dr. Mitja Velikonja je profesor na Katedri za kulturologinjo Fakultete za družbene vede, ki je izbruh pandemije doživel v Združenih državah Amerike, kjer je predaval na univerzi Yale. Kot preučevalec sodobne kulture družbe noče ležati v svoji coni ugodja, ampak je prepričan, da si je treba izbrati angažma, s katerim je mogoče doseči neko spremembo. Je raziskovalec političnih ideologij, subkultur, kolektivnega spomina in postsocialistične nostalgije, ki ima v svoji zbirki več tisoč grafitov iz različnih delov sveta. Z Nedeljskim gostom Mitjo Velikonja se je pogovarjal Gorazd Rečnik, tudi o zgodovini slovenskega nacionalizma in avtohtonem antifašizmu, predstavil pa je še kulturološko analizo fenomena hipsterjev.
Prvi mož Nove Ljubljanske banke in predsednik nadzornikov Združenja bank Blaž Brodnjak je bankir, znan po odločnih stališčih do aktualnih vprašanj tako v bančništvu kot gospodarstvu. Bančništvo si razlaga kot upravljanje s tveganji, pri katerem je potrebno biti racionalen in profesionalen. Današnje poslovanje bank umešča v obdobje denarne politike, ki je zgodovinsko povsem neobičajno, celo neizkušeno. Zdi se mu povsem neintuitivno in nepričakovano, da bi človek preposto ponotranjil, da če ta nekomu posodi denar za obdobje desetih let, za to tudi plača. Kritičen je tudi do načina deljenja kreditov, kajti zanj je osnova bančništva posojanje denarja. V pogovoru pa je tokrat razkril tudi zasebno plat, ki še zdaleč ni zgolj konzervativna, ampak v nekaterih pogledih precej liberalna, sploh za bankirja.
Tomaž Kavčič, kuharski mojster, z dolgim seznamom nagrad kulinaričnih vodnikov, organizacij, združenj, zadnja v vrsti je Michelinova zvezdica.
Nedeljski gost je Miha Mlakar, ki uspešno združuje šport in znanost. Mlakar je kapetan slovenske teniške reprezentance in doktor znanost. Zaposlen je na inštitutu Jožef Štefan, kjer se prednostno ukvarja z umetno inteligenco. V pogovoru lahko slišite, kako se umetna inteligenca uporablja v praktične namene, denimo v zdravstvu, v pomoč bolnikom z demenco ali s srčnim popuščanje. Svoje znanje na tem področju uporablja tudi v tenisu, kjer sodeluje z nekaterimi najboljšimi igralci na svetu. Z Miho Mlakarjem se je pogovarjal Luka Petrič.
Kot otrok si je želel postati advokat, a tak, ki bo branil le pravične stvari. Pozneje je postal filozof in teolog, ki del leta kot predavatelj preživi v Franciji, ob tem pa je v zadnjih desetletjih pomembno zaznamoval tudi mirovna pogajanja mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. Profesor Edvard Kovač je prepričan, da nas koronadoba na svojstven način uči oddaljene bližine, pa tudi da Slovencem, ki smo kot narod tradicionalno nagnjeni k pravdanju, manjka malo francoske odprtosti in svobode duha. O tem, da nihče nima monopola trpljenja in da bi se morali znati malenkostim včasih preprosto zgolj nasmehniti, se je z njim pogovarjala Maja Ratej.
Nedeljska gostja je virtuozinja na violini Lana Trotovšek, ki že 16 let živi in ustvarja v Londonu. Po končanem študiju v Salzburgu, Ljubljani in Londonu je leta 2012 debitirala z orkestrom Marijinega gledališča pod taktirko Valerija Gergijeva. Od takrat nastopa s številnimi svetovnimi orkestri, gostuje s solističnimi koncerti na prestižnih glasbenih odrih in festivalih. Več let je bila članica klavirskega tria Greenwich, skupaj s čelistom Stjepanom Hauserjem (nekoč član 2Cellos) in pianistko Joko Misumi. Danes poučuje na londonskem konservatoriju za glasbo in balet Trinity Laban ter snema za radio BBC. Lana Trotovšek igra na violino Pietra Antonia dalla Coste iz leta 1750. Z njo se je pogovarjala Nina Zagoričnik. Foto: lanaviolin.com
Tokratni Nedeljski gost je priklenjen na invalidski voziček že skoraj vse svoje življenje. Čeprav se otroci s spinalno mišičino atrofijo pogosto šolajo v specializiranih zavodih, se je Blaž Urbanč odločil obiskovati redno šolo, obiskoval je Škofijsko gimnazijo v Šentvidu, zdaj pa na FDV študira sociologijo. Razvejana mreža prijateljev angažiranemu mladeniču omogoča, da živi polno življenje, ima se za aktivnega državljana, med drugim zastopa interese distrofikov v programskem odboru za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija. Tako o terminologiji kot stereotipih o invalidih in ostalih izzivih ljudi s posebnimi potrebami, pa vsebinah za ranljive skupine ljudi v medijih in odraščanju na invalidskem vozičku se je pogovarjal z Miho Švaljem.
Gregor Božič je filmski režiser, ki je lani na Festivalu slovenskega filma s svojim celovečernim prvencem Zgodbe iz kostanjevih gozdov triumfiral z enajstimi nagradami vesna. Je tudi ljubiteljski raziskovalec sadnih sort na goriškem in avtor knjige Sadje sonca. V Kojskem je postavil sadovnjak, v katerem danes raste 120 dreves s 60 različnimi domačimi sortami. Trenutno je štipendist rezident prestižnega francoskega inštituta moderne umetnosti Le Fresnoy v Lillu, kjer pripravlja instalacijo slik in zvoka s skupnim naslovom "Sadeži, kakor jih sanjajo stari kmetovalci po zimi".
Od ustanovitve Enote za motnje hranjenja pri Centru za mentalno zdravje na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani pred 21 leti, je dr. Karin Sernec na njenem čelu.
Breda Kutin je neomajna zagovornica varstva potrošnikov in simbol boja za njihove pravice že najmanj 30 let. Vsaj toliko torej, kolikor je stara Zveza potrošnikov Slovenije, ki jo vodi od njene ustanovitve. Slišana je tudi v tujini: vrsto let je bila v vodstvu svetovne potrošniške organizacije, danes je njen glas enakovreden največjim v Evropski potrošniki organizaciji. A če je bila Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo primer zgledne ureditve potrošniške politike, danes to ni več, pravi. Temelji učinkovitega varstva potrošnikov so spet močno načeti, zaupanje je skrhano, potrošniki pa potrebujejo močnega zagovornika.
Prizna, da ni rada hodila v šolo, dokler je k študiju ni spodbudila učiteljica, ki je njeni mami rekla: »Iz vaše Sandre pa nič ne bo.« Vedela je, da lahko doseže marsikaj, a le takrat, ko to hoče sama. Še vedno je uporniška. Z dr. Aleksandro Berberih Slana, direktorico Muzeja narodne osvoboditve Maribor, se Tatjana Pirc v Scherbaumovi vili pogovarja o zgodovini, muzeju, vojnah, miru, ljubezni, humorju, prihodnosti, prestolonasledniku …
Doživel je že mnoge primerjave, od Nabokova do Kundere. Čeprav se je Aleksandar Hemon s pisanjem začel ukvarjati že v mladosti, je svetovno slavo dosegel šele s pisanjem v angleščini. Je eden redkih pisateljev, ki mu je to uspelo. Ker ni "monojezičen" pravi, da verjetno tudi nikoli ne bo v konkurenci za Nobelovo nagrado. Ameriško družbo opazuje že 28 let, od takrat, ko se v obkoljeno Sarajevo ni mogel več vrniti. Dolgo časa je živel v Chicagu, zdaj poučuje kreativno pisanje na ugledni univerzi Princeton.
Dr. Tatjana Lejko Zupanc je predstojnica infekcijske klinike v UKC Ljubljana, kjer se ukvarjajo z boleznimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Novi virus in pandemija je nista presenetila, saj je nekaj podobnega pričakovala, ni pa si predstavljala, kakšen bo ta izbruh. ”Naučili smo se veliko novega in se še vedno učimo," je med drugim povedala Tatjani Pirc.
Primarno področje raziskovanja Jana Ciglenečkega je zgodovina filozofije, ukvarja se predvsem z antično, patristično in srednjeveško filozofijo. Svoje znanje je izpopolnjeval na številnih tujih univerzah in ustanovah od Beograda, Pariza, Nikozije, Münchna in Kaira, kar je bilo zanj prelomno. Že med prvim bivanjem v Egiptu se je začel ukvarjati z zgodnjim puščavništvom in meništvom. Od leta 2013 mu je skupaj z ekipo v Vzhodni puščavi uspelo locirati in dokumentirati številne meniške naselbine.
Romana Epih je ravnateljica vrtca Medvode, ki ga obiskuje več kot 700 otrok. Vzgoji in vodenju je posvetila vso svojo kariero, od novembra 2018 vodi Združenje ravnateljev vrtcev Slovenije, dejavna je v Šoli za ravnatelje in v mednarodnih projektih.
Radio Študent, Koreodrama, Slovensko mladinsko gledališče, Cankarjev dom: le nekaj postaj, kjer je Uršula Cetinski pustila svoj pečat. V slovensko kulturno krajino je vstopila v sredini 80. let, tesno povezana z gledališčem. Tudi na čelu največje kulturne hiše pri nas, ki jo vodi že drugi mandat, umetniški svet povezuje s poslovnim in ustvarja razmere za nastanek različnih umetniških vsebin.
Jani Bele je velik del življenja posvetil vzgoji v planinstvu in alpinizmu. S tem je dobil tudi priložnost, da je pred 30 leti prvič odšel v Nepal kot alpinistični inštruktor v slovensko alpinistično šolo za nepalske gorske vodnike. Za odprave, kot pravi, ni bil nikoli dovolj dober, poleg tega pa je, čeprav je gornik in gorski reševalec, zelo občutljiv na višino. Kot avtor priročnika o nevarnostih v gorah Nevarno proti vrhovom je zbral zgodbe ljudi, ki so sami doživeli in preživeli kakšno nevarnost v gorah, tem pa dodal tudi svoje. Nesreča se lahko zgodi kljub izkušenosti, pravi, kot tudi to, da se zarečenega kruha res poje največ. In tako se je letos že desetič podal na prečenje Finske na tekaških smučeh, od finsko-ruske do finsko-švedske meje, pa čeprav je prvič dejal, da na Rajalta rajalle – hiihto ne gre nikoli več.
Prof. Rajko Muršič je etnolog in kulturni antropolog na ljubljanski Filozofski fakulteti, pri raziskovanju vsakdanjega življenja in kulturnih fenomenov ga vodi predvsem iskrena radovednost. Že vse življenje je na različne načine povezan z glasbo, pravi, da brez nje sploh ne more normalno delovati. Odzive slovenske družbe v krizi ocenjuje kot trezne, sprememba ravnanja z okoljem pa se mu v tem trenutku zdi nujna in neobhodna. Je oster kritik potrošništva, ki se nima za upornika, ne prenaša pa hierarhij. Z njim se pogovarja Jan Grilc.
Wagner Moura je brazilski igralec in režiser. Igral je v Elitni četi, številnih komedijah in tragedijah, svet pa ga najbolje pozna v vlogi Pabla Escobarja v seriji Narcos. Študiral je novinarstvo, a to je poklic, ki ga je opravljal le kratek čas. Novinarske veščine mu pomagajo pri raziskovanju zgodovinskih likov, kakršen je brazilski diplomat pri združenih narodih Sergio Vieira de Mello. Igra ga v novem celovečercu z naslovom Sergio.
Zgodovina človeštva je tudi zgodovina bolezni in epidemij. Dr. Katarina Keber z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU se ukvarja s socialno zgodovino medicine. Ker preučuje tudi epidemije in njihove posledice, je pandemija covida 19 ni zelo presenetila. Pravi, da zdaj analitično opazuje in hkrati na lastni koži doživlja občutke, ki jih je prej ob študiju arhivskega gradiva lahko le slutila … Kako so epidemije kuge, kolere in španske gripe prizadele in spreminjale naš svet? Z dr. Katarino Keber se je pogovarjala Tatjana Pirc.
Neveljaven email naslov