Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gregor Čušin

12.04.2020


Morda ste ga ujeli na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, si ogledali njegovo monokomedijo, ga gledali v seriji Jezero ali pa vam je njegov glas znan iz risank. Nedeljski gost Anje Hlača Ferjančič je Gregor Čušin

Slovenski igralec Gregor Čušin se je dvajset let s Koroške Bele vozil na delo v Ljubljano, kjer je bil zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem, pred nekaj leti pa se je odločil za samostojno pot, saj pravi, da se je zasitil gledališča.

"Naporno je bilo, ne rečem, da ne. Zdaj pa se mi to obrestuje. Sem na kmetih, meščani pa imate težave, ste omejeni na balkone in Tivoli, jaz pa tukaj stopim ven in sem dejansko v naravi. Pred leti sem dokupil sosednje posestvo. Kredit, ki mi je uničil deset let življenja, se mi zdaj obrestuje. Če mi prepovedo vsako gibanje zunaj domačega teritorija, lahko še vedno naredim krepek obhod. Za to, kolikor se gibam, bo kar poskrbljeno." – nedeljski gost Gregor Čušin o letih vožnje v Ljubljano in življenju na podeželju

Za njegov domači kraj – Koroško Belo – ljudje velikokrat mislijo, da je na Koroškem, a ni. Je kraj na Gorenjskem, ime pa verjetno izhaja iz tega, da je blizu Bohinjske Bele in tako so ju ločili med seboj, ena je na poti proti Bohinju, druga proti Koroški. Gregor Čušin pa o kraju poudarja tudi dve zgodovinski zanimivosti: "Iz naše vasi izhajajo starši Matije Čopa, če pa gre verjeti Franu Milčinskemu, je imel v naši vasi krojača France Prešeren. Sklepamo lahko, da se je Prešeren dejansko sprehajal po naših cestah." 

Gregor Čušin ima z ženo Melito šest otrok, vsi imajo dve imeni, ker je toliko lepih imen, da se nista mogla odločiti samo za eno, pa še tako imajo vsi dva nebeška zavetnika: "Če bi se otroci rojevali danes, ko ne velja več akt, da ima lahko človek največ dve imeni in dva priimka, bi imeli dolga imena kot Brazilci," pove v šali. Pravi, da so tudi sicer bolj zapečkarska družina, tako da so v teh časih z lahkoto in veseljem doma, pa tudi sicer se dobro prenašajo in so radi skupaj. Ker se otroci zdaj šolajo na daljavo, je moral svoj delovni računalnik odstopiti za namene izobraževanja, sam pa je našel star računalnik, ki ga uporablja kot pisalni stroj, saj kaj več na njem ne deluje več. Napisal je že več pesmi iz karantene:

Pesem iz karantene št. 9

S to "šola na daljavo" sem potegnil kratko:
učitelj sem, ki ga nihče ne mara,
ravnatelj brez podpore kolektiva,
čistilka, ki pometa in pomiva
in kuharica, ki požrejo ji vse sladko.
Imam poln kufer, polni se omara!
Da vsaka šola nekaj stane, to razumem...
ampak zakaj le jaz položnice plačujem?!?!

Pesem iz karantene št. 3

Kako glumač igram naj na daljavo?
Če ni občinstva, je ves trud le - vaja!
Ob smeh sem, ob aplavz, ob slavo...
Čisto navaden človek brez značaja.

V nadaljevanki Jezero, posneti po knjigi Tadeja Goloba, je igral vlogo inšpektorja Brajca. Pravi, da gre za njegov največji televizijski projekt v življenju, da je bil zanj izbran, pa je bil splet srečnih naključij: "Inšpektor Brajc je v knjigi opisan kot obilnejši možakar, v Sloveniji pa ni veliko igralcev, ki bi bili tako 'lepi' kot sem jaz." Sam je zadovoljen s končnim izdelkom, pravi, da bi lahko bilo vse skupaj še boljše, a opozarja, da bi lahko bilo tudi veliko slabše. Ker je bila serija deležna tudi različnih kritik, ga je Anja Hlača Ferjančič povprašala tudi o tem, kako sam sprejema kritike: "Kritike od ljudi, ki jih cenim, vzamem zelo resno. Priznam, vsaka kritika me prizadene. A vsak ima pravico do svojega mnenja in ga ima pravico povedati. Kritike od ljudi, za katere se ne zmenim kaj preveč, pa prespim in gredo mimo."

"Pred leti, mislim, da je že petnajst let od tega, sem hujšal za neko vlogo. Šel sem na očiščevalno dieto, pil sem samo sirupe in sokove. V prvih štirinajstih dnevih je šel iz mene ves balast. Topili so se sladkorji in maščobe, postal sem evforičen. Tudi ta virus in izolacija sta neke vrste dieta, neki balast odpada in ljudje, ki smo zdravi, postajamo evforični, gledamo na pozitivne učinke te izolacije. A je tako kot z dieto, ko se vrneš na stara pota, ko začneš jesti bureke, sendviče in pice, sem se poredil nazaj in sem debel, kot sem bil prej, mogoče še celo bolj. Bojim se, da se zna s to planetarno čiščo zgoditi enako."

 


Nedeljski gost

862 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Gregor Čušin

12.04.2020


Morda ste ga ujeli na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, si ogledali njegovo monokomedijo, ga gledali v seriji Jezero ali pa vam je njegov glas znan iz risank. Nedeljski gost Anje Hlača Ferjančič je Gregor Čušin

Slovenski igralec Gregor Čušin se je dvajset let s Koroške Bele vozil na delo v Ljubljano, kjer je bil zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem, pred nekaj leti pa se je odločil za samostojno pot, saj pravi, da se je zasitil gledališča.

"Naporno je bilo, ne rečem, da ne. Zdaj pa se mi to obrestuje. Sem na kmetih, meščani pa imate težave, ste omejeni na balkone in Tivoli, jaz pa tukaj stopim ven in sem dejansko v naravi. Pred leti sem dokupil sosednje posestvo. Kredit, ki mi je uničil deset let življenja, se mi zdaj obrestuje. Če mi prepovedo vsako gibanje zunaj domačega teritorija, lahko še vedno naredim krepek obhod. Za to, kolikor se gibam, bo kar poskrbljeno." – nedeljski gost Gregor Čušin o letih vožnje v Ljubljano in življenju na podeželju

Za njegov domači kraj – Koroško Belo – ljudje velikokrat mislijo, da je na Koroškem, a ni. Je kraj na Gorenjskem, ime pa verjetno izhaja iz tega, da je blizu Bohinjske Bele in tako so ju ločili med seboj, ena je na poti proti Bohinju, druga proti Koroški. Gregor Čušin pa o kraju poudarja tudi dve zgodovinski zanimivosti: "Iz naše vasi izhajajo starši Matije Čopa, če pa gre verjeti Franu Milčinskemu, je imel v naši vasi krojača France Prešeren. Sklepamo lahko, da se je Prešeren dejansko sprehajal po naših cestah." 

Gregor Čušin ima z ženo Melito šest otrok, vsi imajo dve imeni, ker je toliko lepih imen, da se nista mogla odločiti samo za eno, pa še tako imajo vsi dva nebeška zavetnika: "Če bi se otroci rojevali danes, ko ne velja več akt, da ima lahko človek največ dve imeni in dva priimka, bi imeli dolga imena kot Brazilci," pove v šali. Pravi, da so tudi sicer bolj zapečkarska družina, tako da so v teh časih z lahkoto in veseljem doma, pa tudi sicer se dobro prenašajo in so radi skupaj. Ker se otroci zdaj šolajo na daljavo, je moral svoj delovni računalnik odstopiti za namene izobraževanja, sam pa je našel star računalnik, ki ga uporablja kot pisalni stroj, saj kaj več na njem ne deluje več. Napisal je že več pesmi iz karantene:

Pesem iz karantene št. 9

S to "šola na daljavo" sem potegnil kratko:
učitelj sem, ki ga nihče ne mara,
ravnatelj brez podpore kolektiva,
čistilka, ki pometa in pomiva
in kuharica, ki požrejo ji vse sladko.
Imam poln kufer, polni se omara!
Da vsaka šola nekaj stane, to razumem...
ampak zakaj le jaz položnice plačujem?!?!

Pesem iz karantene št. 3

Kako glumač igram naj na daljavo?
Če ni občinstva, je ves trud le - vaja!
Ob smeh sem, ob aplavz, ob slavo...
Čisto navaden človek brez značaja.

V nadaljevanki Jezero, posneti po knjigi Tadeja Goloba, je igral vlogo inšpektorja Brajca. Pravi, da gre za njegov največji televizijski projekt v življenju, da je bil zanj izbran, pa je bil splet srečnih naključij: "Inšpektor Brajc je v knjigi opisan kot obilnejši možakar, v Sloveniji pa ni veliko igralcev, ki bi bili tako 'lepi' kot sem jaz." Sam je zadovoljen s končnim izdelkom, pravi, da bi lahko bilo vse skupaj še boljše, a opozarja, da bi lahko bilo tudi veliko slabše. Ker je bila serija deležna tudi različnih kritik, ga je Anja Hlača Ferjančič povprašala tudi o tem, kako sam sprejema kritike: "Kritike od ljudi, ki jih cenim, vzamem zelo resno. Priznam, vsaka kritika me prizadene. A vsak ima pravico do svojega mnenja in ga ima pravico povedati. Kritike od ljudi, za katere se ne zmenim kaj preveč, pa prespim in gredo mimo."

"Pred leti, mislim, da je že petnajst let od tega, sem hujšal za neko vlogo. Šel sem na očiščevalno dieto, pil sem samo sirupe in sokove. V prvih štirinajstih dnevih je šel iz mene ves balast. Topili so se sladkorji in maščobe, postal sem evforičen. Tudi ta virus in izolacija sta neke vrste dieta, neki balast odpada in ljudje, ki smo zdravi, postajamo evforični, gledamo na pozitivne učinke te izolacije. A je tako kot z dieto, ko se vrneš na stara pota, ko začneš jesti bureke, sendviče in pice, sem se poredil nazaj in sem debel, kot sem bil prej, mogoče še celo bolj. Bojim se, da se zna s to planetarno čiščo zgoditi enako."

 


26.07.2020

Blaž Urbanč

Tokratni Nedeljski gost je priklenjen na invalidski voziček že skoraj vse svoje življenje. Čeprav se otroci s spinalno mišičino atrofijo pogosto šolajo v specializiranih zavodih, se je Blaž Urbanč odločil obiskovati redno šolo, obiskoval je Škofijsko gimnazijo v Šentvidu, zdaj pa na FDV študira sociologijo. Razvejana mreža prijateljev angažiranemu mladeniču omogoča, da živi polno življenje, ima se za aktivnega državljana, med drugim zastopa interese distrofikov v programskem odboru za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija. Tako o terminologiji kot stereotipih o invalidih in ostalih izzivih ljudi s posebnimi potrebami, pa vsebinah za ranljive skupine ljudi v medijih in odraščanju na invalidskem vozičku se je pogovarjal z Miho Švaljem.


19.07.2020

Gregor Božič

Gregor Božič je filmski režiser, ki je lani na Festivalu slovenskega filma s svojim celovečernim prvencem Zgodbe iz kostanjevih gozdov triumfiral z enajstimi nagradami vesna. Je tudi ljubiteljski raziskovalec sadnih sort na goriškem in avtor knjige Sadje sonca. V Kojskem je postavil sadovnjak, v katerem danes raste 120 dreves s 60 različnimi domačimi sortami. Trenutno je štipendist rezident prestižnega francoskega inštituta moderne umetnosti Le Fresnoy v Lillu, kjer pripravlja instalacijo slik in zvoka s skupnim naslovom "Sadeži, kakor jih sanjajo stari kmetovalci po zimi".


12.07.2020

dr. Karin Sernec

Od ustanovitve Enote za motnje hranjenja pri Centru za mentalno zdravje na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani pred 21 leti, je dr. Karin Sernec na njenem čelu.


05.07.2020

Breda Kutin

Breda Kutin je neomajna zagovornica varstva potrošnikov in simbol boja za njihove pravice že najmanj 30 let. Vsaj toliko torej, kolikor je stara Zveza potrošnikov Slovenije, ki jo vodi od njene ustanovitve. Slišana je tudi v tujini: vrsto let je bila v vodstvu svetovne potrošniške organizacije, danes je njen glas enakovreden največjim v Evropski potrošniki organizaciji. A če je bila Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo primer zgledne ureditve potrošniške politike, danes to ni več, pravi. Temelji učinkovitega varstva potrošnikov so spet močno načeti, zaupanje je skrhano, potrošniki pa potrebujejo močnega zagovornika.


28.06.2020

dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor

Prizna, da ni rada hodila v šolo, dokler je k študiju ni spodbudila učiteljica, ki je njeni mami rekla: »Iz vaše Sandre pa nič ne bo.« Vedela je, da lahko doseže marsikaj, a le takrat, ko to hoče sama. Še vedno je uporniška. Z dr. Aleksandro Berberih Slana, direktorico Muzeja narodne osvoboditve Maribor, se Tatjana Pirc v Scherbaumovi vili pogovarja o zgodovini, muzeju, vojnah, miru, ljubezni, humorju, prihodnosti, prestolonasledniku …


21.06.2020

Aleksandar Hemon

Doživel je že mnoge primerjave, od Nabokova do Kundere. Čeprav se je Aleksandar Hemon s pisanjem začel ukvarjati že v mladosti, je svetovno slavo dosegel šele s pisanjem v angleščini. Je eden redkih pisateljev, ki mu je to uspelo. Ker ni "monojezičen" pravi, da verjetno tudi nikoli ne bo v konkurenci za Nobelovo nagrado. Ameriško družbo opazuje že 28 let, od takrat, ko se v obkoljeno Sarajevo ni mogel več vrniti. Dolgo časa je živel v Chicagu, zdaj poučuje kreativno pisanje na ugledni univerzi Princeton.


14.06.2020

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica infekcijske klinike

Dr. Tatjana Lejko Zupanc je predstojnica infekcijske klinike v UKC Ljubljana, kjer se ukvarjajo z boleznimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Novi virus in pandemija je nista presenetila, saj je nekaj podobnega pričakovala, ni pa si predstavljala, kakšen bo ta izbruh. ”Naučili smo se veliko novega in se še vedno učimo," je med drugim povedala Tatjani Pirc.


07.06.2020

Jan Ciglenečki

Primarno področje raziskovanja Jana Ciglenečkega je zgodovina filozofije, ukvarja se predvsem z antično, patristično in srednjeveško filozofijo. Svoje znanje je izpopolnjeval na številnih tujih univerzah in ustanovah od Beograda, Pariza, Nikozije, Münchna in Kaira, kar je bilo zanj prelomno. Že med prvim bivanjem v Egiptu se je začel ukvarjati z zgodnjim puščavništvom in meništvom. Od leta 2013 mu je skupaj z ekipo v Vzhodni puščavi uspelo locirati in dokumentirati številne meniške naselbine.


31.05.2020

Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev

Romana Epih je ravnateljica vrtca Medvode, ki ga obiskuje več kot 700 otrok. Vzgoji in vodenju je posvetila vso svojo kariero, od novembra 2018 vodi Združenje ravnateljev vrtcev Slovenije, dejavna je v Šoli za ravnatelje in v mednarodnih projektih.


24.05.2020

Uršula Cetinski

Radio Študent, Koreodrama, Slovensko mladinsko gledališče, Cankarjev dom: le nekaj postaj, kjer je Uršula Cetinski pustila svoj pečat. V slovensko kulturno krajino je vstopila v sredini 80. let, tesno povezana z gledališčem. Tudi na čelu največje kulturne hiše pri nas, ki jo vodi že drugi mandat, umetniški svet povezuje s poslovnim in ustvarja razmere za nastanek različnih umetniških vsebin.


17.05.2020

Jani Bele

Jani Bele je velik del življenja posvetil vzgoji v planinstvu in alpinizmu. S tem je dobil tudi priložnost, da je pred 30 leti prvič odšel v Nepal kot alpinistični inštruktor v slovensko alpinistično šolo za nepalske gorske vodnike. Za odprave, kot pravi, ni bil nikoli dovolj dober, poleg tega pa je, čeprav je gornik in gorski reševalec, zelo občutljiv na višino. Kot avtor priročnika o nevarnostih v gorah Nevarno proti vrhovom je zbral zgodbe ljudi, ki so sami doživeli in preživeli kakšno nevarnost v gorah, tem pa dodal tudi svoje. Nesreča se lahko zgodi kljub izkušenosti, pravi, kot tudi to, da se zarečenega kruha res poje največ. In tako se je letos že desetič podal na prečenje Finske na tekaških smučeh, od finsko-ruske do finsko-švedske meje, pa čeprav je prvič dejal, da na Rajalta rajalle – hiihto ne gre nikoli več.


10.05.2020

Dr. Rajko Muršič

Prof. Rajko Muršič je etnolog in kulturni antropolog na ljubljanski Filozofski fakulteti, pri raziskovanju vsakdanjega življenja in kulturnih fenomenov ga vodi predvsem iskrena radovednost. Že vse življenje je na različne načine povezan z glasbo, pravi, da brez nje sploh ne more normalno delovati. Odzive slovenske družbe v krizi ocenjuje kot trezne, sprememba ravnanja z okoljem pa se mu v tem trenutku zdi nujna in neobhodna. Je oster kritik potrošništva, ki se nima za upornika, ne prenaša pa hierarhij. Z njim se pogovarja Jan Grilc.


03.05.2020

Wagner Moura, brazilski igralec in režiser

Wagner Moura je brazilski igralec in režiser. Igral je v Elitni četi, številnih komedijah in tragedijah, svet pa ga najbolje pozna v vlogi Pabla Escobarja v seriji Narcos. Študiral je novinarstvo, a to je poklic, ki ga je opravljal le kratek čas. Novinarske veščine mu pomagajo pri raziskovanju zgodovinskih likov, kakršen je brazilski diplomat pri združenih narodih Sergio Vieira de Mello. Igra ga v novem celovečercu z naslovom Sergio.


26.04.2020

dr. Katarina Keber

Zgodovina človeštva je tudi zgodovina bolezni in epidemij. Dr. Katarina Keber z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU se ukvarja s socialno zgodovino medicine. Ker preučuje tudi epidemije in njihove posledice, je pandemija covida 19 ni zelo presenetila. Pravi, da zdaj analitično opazuje in hkrati na lastni koži doživlja občutke, ki jih je prej ob študiju arhivskega gradiva lahko le slutila … Kako so epidemije kuge, kolere in španske gripe prizadele in spreminjale naš svet? Z dr. Katarino Keber se je pogovarjala Tatjana Pirc.


19.04.2020

Roman Jerala

Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.


05.04.2020

Tina Bregant

Dr. Tina Bregant je specialistka pediatrije, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, dokorica nevropediatrije. Od leta 2015 je bila zaposlena na Univerzitetnem rehabilitacijskem institutu – URI Soča v Ljubljani, zdaj pa deluje v zavodu CIRIUS Kamnik. Je tudi predavateljica in mentorica študentom v programu Kognitivna znanost Univerze v Ljubljani ter na Fakulteti za šport in Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Sodeluje v domačih in mednarodnih raziskovalnih skupinah, udeležena je pri oblikovanju državnih programov, ki spodbujajo otroke v razvoju. Je tudi članica Odbora za kakovost in varnost pri Zdravniški zbornici Slovenije.


29.03.2020

Biserka Marolt Meden

Biserka Marolt Meden je humanitarka, prostovoljka, skupaj s sodelavkami je postavila materinski dom v Sloveniji, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena strokovna direktorica. Sedaj je upokojena, a aktivna v civilnem združenju Srebrna nit, ki si prizadeva za drugačen odnos družbe do starostnikov. Izpostavlja nujnost sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi in tudi uzakonitev pravice za dostojno dokončanje življenja, ob epidemiji pa opozarja, da daljša osamitev v domovih za starejše ni najboljša rešitev. Z njo se je pogovarjala Nataša Zanuttini.


22.03.2020

Renata Salecl, filozofinja in sociologinja

Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl tudi v kriznih časih z intelektualno ostrino spremlja in analizira dogajanje. Kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kaj pomeni za možnost izbire, kako se bo spremenil svet in zakaj ostati optimističen. Kako je s tesnobo, vsakdanjimi odnosi, kakšna prihodnost nas čaka. Avtor: Luka Hvalc   


15.03.2020

Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost

Strokovnjak za jedrsko varnost magister Miroslav Gregorič je bil do leta 2002 direktor Uprave RS za jedrsko varnost, več kot šest let je delal pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo na Dunaju. Vmes pa kot predstavnik komisije Združenih narodov UNMOVIC še pred napadom na Irak vodil inšpektorje, ki so tam iskali orožje za množično uničevanje. Po upokojitvi pa se je posvetil tudi raziskovanju ozadij premogovništva v Šaleški dolini. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.


Stran 11 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov