Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gregor Čušin

12.04.2020


Morda ste ga ujeli na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, si ogledali njegovo monokomedijo, ga gledali v seriji Jezero ali pa vam je njegov glas znan iz risank. Nedeljski gost Anje Hlača Ferjančič je Gregor Čušin

Slovenski igralec Gregor Čušin se je dvajset let s Koroške Bele vozil na delo v Ljubljano, kjer je bil zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem, pred nekaj leti pa se je odločil za samostojno pot, saj pravi, da se je zasitil gledališča.

"Naporno je bilo, ne rečem, da ne. Zdaj pa se mi to obrestuje. Sem na kmetih, meščani pa imate težave, ste omejeni na balkone in Tivoli, jaz pa tukaj stopim ven in sem dejansko v naravi. Pred leti sem dokupil sosednje posestvo. Kredit, ki mi je uničil deset let življenja, se mi zdaj obrestuje. Če mi prepovedo vsako gibanje zunaj domačega teritorija, lahko še vedno naredim krepek obhod. Za to, kolikor se gibam, bo kar poskrbljeno." – nedeljski gost Gregor Čušin o letih vožnje v Ljubljano in življenju na podeželju

Za njegov domači kraj – Koroško Belo – ljudje velikokrat mislijo, da je na Koroškem, a ni. Je kraj na Gorenjskem, ime pa verjetno izhaja iz tega, da je blizu Bohinjske Bele in tako so ju ločili med seboj, ena je na poti proti Bohinju, druga proti Koroški. Gregor Čušin pa o kraju poudarja tudi dve zgodovinski zanimivosti: "Iz naše vasi izhajajo starši Matije Čopa, če pa gre verjeti Franu Milčinskemu, je imel v naši vasi krojača France Prešeren. Sklepamo lahko, da se je Prešeren dejansko sprehajal po naših cestah." 

Gregor Čušin ima z ženo Melito šest otrok, vsi imajo dve imeni, ker je toliko lepih imen, da se nista mogla odločiti samo za eno, pa še tako imajo vsi dva nebeška zavetnika: "Če bi se otroci rojevali danes, ko ne velja več akt, da ima lahko človek največ dve imeni in dva priimka, bi imeli dolga imena kot Brazilci," pove v šali. Pravi, da so tudi sicer bolj zapečkarska družina, tako da so v teh časih z lahkoto in veseljem doma, pa tudi sicer se dobro prenašajo in so radi skupaj. Ker se otroci zdaj šolajo na daljavo, je moral svoj delovni računalnik odstopiti za namene izobraževanja, sam pa je našel star računalnik, ki ga uporablja kot pisalni stroj, saj kaj več na njem ne deluje več. Napisal je že več pesmi iz karantene:

Pesem iz karantene št. 9

S to "šola na daljavo" sem potegnil kratko:
učitelj sem, ki ga nihče ne mara,
ravnatelj brez podpore kolektiva,
čistilka, ki pometa in pomiva
in kuharica, ki požrejo ji vse sladko.
Imam poln kufer, polni se omara!
Da vsaka šola nekaj stane, to razumem...
ampak zakaj le jaz položnice plačujem?!?!

Pesem iz karantene št. 3

Kako glumač igram naj na daljavo?
Če ni občinstva, je ves trud le - vaja!
Ob smeh sem, ob aplavz, ob slavo...
Čisto navaden človek brez značaja.

V nadaljevanki Jezero, posneti po knjigi Tadeja Goloba, je igral vlogo inšpektorja Brajca. Pravi, da gre za njegov največji televizijski projekt v življenju, da je bil zanj izbran, pa je bil splet srečnih naključij: "Inšpektor Brajc je v knjigi opisan kot obilnejši možakar, v Sloveniji pa ni veliko igralcev, ki bi bili tako 'lepi' kot sem jaz." Sam je zadovoljen s končnim izdelkom, pravi, da bi lahko bilo vse skupaj še boljše, a opozarja, da bi lahko bilo tudi veliko slabše. Ker je bila serija deležna tudi različnih kritik, ga je Anja Hlača Ferjančič povprašala tudi o tem, kako sam sprejema kritike: "Kritike od ljudi, ki jih cenim, vzamem zelo resno. Priznam, vsaka kritika me prizadene. A vsak ima pravico do svojega mnenja in ga ima pravico povedati. Kritike od ljudi, za katere se ne zmenim kaj preveč, pa prespim in gredo mimo."

"Pred leti, mislim, da je že petnajst let od tega, sem hujšal za neko vlogo. Šel sem na očiščevalno dieto, pil sem samo sirupe in sokove. V prvih štirinajstih dnevih je šel iz mene ves balast. Topili so se sladkorji in maščobe, postal sem evforičen. Tudi ta virus in izolacija sta neke vrste dieta, neki balast odpada in ljudje, ki smo zdravi, postajamo evforični, gledamo na pozitivne učinke te izolacije. A je tako kot z dieto, ko se vrneš na stara pota, ko začneš jesti bureke, sendviče in pice, sem se poredil nazaj in sem debel, kot sem bil prej, mogoče še celo bolj. Bojim se, da se zna s to planetarno čiščo zgoditi enako."

 


Nedeljski gost

862 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Gregor Čušin

12.04.2020


Morda ste ga ujeli na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, si ogledali njegovo monokomedijo, ga gledali v seriji Jezero ali pa vam je njegov glas znan iz risank. Nedeljski gost Anje Hlača Ferjančič je Gregor Čušin

Slovenski igralec Gregor Čušin se je dvajset let s Koroške Bele vozil na delo v Ljubljano, kjer je bil zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem, pred nekaj leti pa se je odločil za samostojno pot, saj pravi, da se je zasitil gledališča.

"Naporno je bilo, ne rečem, da ne. Zdaj pa se mi to obrestuje. Sem na kmetih, meščani pa imate težave, ste omejeni na balkone in Tivoli, jaz pa tukaj stopim ven in sem dejansko v naravi. Pred leti sem dokupil sosednje posestvo. Kredit, ki mi je uničil deset let življenja, se mi zdaj obrestuje. Če mi prepovedo vsako gibanje zunaj domačega teritorija, lahko še vedno naredim krepek obhod. Za to, kolikor se gibam, bo kar poskrbljeno." – nedeljski gost Gregor Čušin o letih vožnje v Ljubljano in življenju na podeželju

Za njegov domači kraj – Koroško Belo – ljudje velikokrat mislijo, da je na Koroškem, a ni. Je kraj na Gorenjskem, ime pa verjetno izhaja iz tega, da je blizu Bohinjske Bele in tako so ju ločili med seboj, ena je na poti proti Bohinju, druga proti Koroški. Gregor Čušin pa o kraju poudarja tudi dve zgodovinski zanimivosti: "Iz naše vasi izhajajo starši Matije Čopa, če pa gre verjeti Franu Milčinskemu, je imel v naši vasi krojača France Prešeren. Sklepamo lahko, da se je Prešeren dejansko sprehajal po naših cestah." 

Gregor Čušin ima z ženo Melito šest otrok, vsi imajo dve imeni, ker je toliko lepih imen, da se nista mogla odločiti samo za eno, pa še tako imajo vsi dva nebeška zavetnika: "Če bi se otroci rojevali danes, ko ne velja več akt, da ima lahko človek največ dve imeni in dva priimka, bi imeli dolga imena kot Brazilci," pove v šali. Pravi, da so tudi sicer bolj zapečkarska družina, tako da so v teh časih z lahkoto in veseljem doma, pa tudi sicer se dobro prenašajo in so radi skupaj. Ker se otroci zdaj šolajo na daljavo, je moral svoj delovni računalnik odstopiti za namene izobraževanja, sam pa je našel star računalnik, ki ga uporablja kot pisalni stroj, saj kaj več na njem ne deluje več. Napisal je že več pesmi iz karantene:

Pesem iz karantene št. 9

S to "šola na daljavo" sem potegnil kratko:
učitelj sem, ki ga nihče ne mara,
ravnatelj brez podpore kolektiva,
čistilka, ki pometa in pomiva
in kuharica, ki požrejo ji vse sladko.
Imam poln kufer, polni se omara!
Da vsaka šola nekaj stane, to razumem...
ampak zakaj le jaz položnice plačujem?!?!

Pesem iz karantene št. 3

Kako glumač igram naj na daljavo?
Če ni občinstva, je ves trud le - vaja!
Ob smeh sem, ob aplavz, ob slavo...
Čisto navaden človek brez značaja.

V nadaljevanki Jezero, posneti po knjigi Tadeja Goloba, je igral vlogo inšpektorja Brajca. Pravi, da gre za njegov največji televizijski projekt v življenju, da je bil zanj izbran, pa je bil splet srečnih naključij: "Inšpektor Brajc je v knjigi opisan kot obilnejši možakar, v Sloveniji pa ni veliko igralcev, ki bi bili tako 'lepi' kot sem jaz." Sam je zadovoljen s končnim izdelkom, pravi, da bi lahko bilo vse skupaj še boljše, a opozarja, da bi lahko bilo tudi veliko slabše. Ker je bila serija deležna tudi različnih kritik, ga je Anja Hlača Ferjančič povprašala tudi o tem, kako sam sprejema kritike: "Kritike od ljudi, ki jih cenim, vzamem zelo resno. Priznam, vsaka kritika me prizadene. A vsak ima pravico do svojega mnenja in ga ima pravico povedati. Kritike od ljudi, za katere se ne zmenim kaj preveč, pa prespim in gredo mimo."

"Pred leti, mislim, da je že petnajst let od tega, sem hujšal za neko vlogo. Šel sem na očiščevalno dieto, pil sem samo sirupe in sokove. V prvih štirinajstih dnevih je šel iz mene ves balast. Topili so se sladkorji in maščobe, postal sem evforičen. Tudi ta virus in izolacija sta neke vrste dieta, neki balast odpada in ljudje, ki smo zdravi, postajamo evforični, gledamo na pozitivne učinke te izolacije. A je tako kot z dieto, ko se vrneš na stara pota, ko začneš jesti bureke, sendviče in pice, sem se poredil nazaj in sem debel, kot sem bil prej, mogoče še celo bolj. Bojim se, da se zna s to planetarno čiščo zgoditi enako."

 


05.12.2021

Erica Johnson Debeljak: Moj glas je najmočnejši, če pišem avtobiografsko

Pisateljica in prevajalka Erica Johnson Debeljak, avtorica naj knjige 2021, to je njena knjiga Devica, kraljica, vdova, prasica, pripoveduje o ljubezni, izgubi, žalovanju, rasti in ustvarjanju, ko se s Tatjano Pirc ustavljata na posebej izbranih mestih, ki Erici prebujajo spomine in porajajo navdihe.


26.11.2021

Simona Bennett, Slovenka v Veliki Britaniji: O odprtosti Londona, politiki, brexitu in pandemiji

Simona Bennett je bila že kot najstnica navdušena nad Veliko Britanijo. Kmalu po koncu 2. svetovne vojne si je gimnazijka z Jesenic začela dopisovati z angleško vrstnico, spominja se, kako ji je dopisovalska prijateljica pošiljala podobe takrat mlade kraljice Elizabete. Leta 2021 je kraljica še vedno ista, vmes pa se je Simoni zgodilo vznemirljivo življenje. Pred skoraj 60 leti je z Gorenjske odšla v Veliko Britanijo na podiplomski študij jezikov. Ostala je do danes, vmes je živela in poučevala tudi v ZDA in na Kitajskem. Z pokojnim možem Davidom, uglednim britanskim lingvistom, sta si ustvarila veliko družino v predmestju Londona. O življenju v akademskem okolju, vzdušju pod več kot desetimi britanskimi premieri in eno kraljico, brexitu, pandemiji. Tudi o hišici v zaledju Bleda, slovenski mentaliteti, pohodništvu in aktivnostih v tretjem življenjskem obdobju.


21.11.2021

Dr. Mirjana Ule: Iz vzorne skupnosti smo postali problem

Socialna psihologinja dr. Mirjana Ule se s ključnimi družbenimi premiki nikoli ni ukvarjala zgolj kot raziskovalka, ampak jih je vedno naslavljala tudi kot aktivna državljanka. Je utemeljiteljica študija socialne psihologije in znanstvenega magistrskega študija Sociologija vsakdanjega življenja. Oboje na Fakulteti za družbene vede, kjer je leta 1994 ustanovila tudi Center za socialno psihologijo in ga vodila vse do upokojitve leta 2017. Od letošnjega junija je tudi izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sicer pa avtorica vrste temeljnih znanstvenih monografij, v katerih se je poleg že omenjenega ukvarjala z identiteto, življenjskimi poteki, družino, starševstvom in ženskami.


14.11.2021

Dr. Mojmir Mrak: Živimo na izposojenem času

Dr. Mojmir Mrak je profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije. Vodil je pogajanja Republike Slovenije o prevzemu dela dolga nekdanje SFRJ, bil svetovalec vlade za finančna vprašanja ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, pa tudi svetovalec za mednarodne finance in evropske integracije mnogim institucijam in vladam držav centralne in JV Evrope. Govori o velikih količinah denarja, ki se porabljajo za reševanje zdravstvene krize, o domačih financah, o razvojnih ukrepih Slovenije, pa tudi o tem, kako je poučevati, ko nimaš neposrednega stika s študenti. Dr. Mojmir Mrak, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in gostujoči profesor na več tujih univerzah. Z njim se pogovarja Nataša Zanuttini.


07.11.2021

Milena Zupančič

Ognjevita, hkrati nežna in brezčasna. Gledališka in filmska igralka Milena Zupančič ima od vseh letnih časov najraje čarobno jesen. Njen opus obsega več kot 120 gledaliških in 80 filmskih vlog. "Bil je splet srečnih okoliščin, ker sem delala v takem gledališču, s takimi režiserji in ker sem imela take vloge." Letos jo lahko gledamo v beograjskem gledališču v vlogi Sonje v predstavi Cement Beograd, za katero je septembra prejela najvišjo nagrado na Bifetu. Režiser Janez Pipan ji je ponudil vlogo mame Veronike Zarnik, Jančarjeve tragične junakinje, v predstavi To noč sem jo videl, hrvaški režiser Dalibor Matanić pa jo je angažiral v televizijski nadaljevanki Područje bez signala (Območje brez signala).


31.10.2021

Domen Kokalj

Domen Kokalj je dolgoletni vodja pisarne in pogrebniške dejavnosti na ljubljanskih Žalah. Morda so mu rojenice že z datumom rojstva namignile, kaj mu bo zaznamovalo življenjsko pot, a uradno velja, da ga je v pogrebništvo pripeljalo naključje. Med nočno čuvajsko službo in vodenjem sprejemne pisarne mu je na različnih delovnih mestih minilo skoraj trideset let in se nabralo veliko izkušenj z najbolj stresnimi, žalostnimi, tragičnimi življenjskimi trenutki. In življenjskimi lekcijami.


24.10.2021

Enzo Smrekar

Enzo Smrekar je predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki se je pod njegovim vodstvom rešila nakopičenih dolgov, član IO Mednarodne smučarske organizacije, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, predvsem pa vrhunski menedžer, slovenski menedžer leta 2020, direktor Atlantic Droge Kolinske. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar.


17.10.2021

Slavenka Drakulić

Slavenka Drakulić je hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka. Je ena najprepoznavnejših avtoric z območja nekdanje Jugoslavije. Pisala je o njenem razpadu, padcih komunističnih režimov v drugih državah, o Balkanu, vojni in življenju na tem območju. Pa tudi o ženskah, feminizmu in ženskih pravicah. V zadnjih letih je romanizirala biografije treh žensk v senci dominantnih moških: Fride Kahlo, Dore Maar in Mileve Einstein. S Slavenko Drakulić se je v Zagrebu pogovarjala Nataša Štefe.


10.10.2021

Filozof Umberto Galimberti

Umberto Galimberti je ugleden italijanski filozof, antropolog, psihoanalitik in mislec sodobnega časa. Je avtor številnih razmislekov, esejev in izvirnih del, v slovenščino imamo prevedene štiri njegove knjige: Grozljivi gost: nihilizem in mladi, Besedo imajo mladi: dialog z generacijo dejavnega nihilizma, Miti našega časa in O ljubezni. Umberto Galimberti razmišlja o sodobni družbi, veliko piše o mladih, za katere pravi, da prihodnost zanje ni nikakršna obljuba, ampak prej nepredvidljiva grožnja. Trdi tudi, da je naše človeštvo v tem trenutku bolj ranljivo od tistega, ki je izšlo iz druge svetovne vojne, razlaga o novi realnosti življenja z virusom, o demokraciji, ki po njegovem nikoli ni zares obstajala, ter o nori ljubezni, ki jo je čutil do žene.


03.10.2021

Žiga Divjak, režiser

Z inovativnimi gledališkimi predstavami Žiga Divjak opozarja na socialne in človekove pravice. Preizprašuje podnebne spremembe, slika nesrečne migrantske zgodbe, v kontekst postavlja doživetja resničnih ljudi. Misli novo Evropo po epidemiji, tesnobi, smrti. Tudi s pomočjo Kosovela in Cankarja pretanjeno opozarja na dvoličen ustroj družbe. Kje smo se zataknili, zakaj smo razdeljeni in jezni, kako se bomo rešili, kje se je izgubil občutek za skupnost? Se je za to, da bi zaustavili pogubno spiralo, opravičljivo zateči celo k nasilju? Med avstrijsko in slovensko premiero okoljsko angažirane predstave Vročina se pogovarjamo z večkrat nagrajenim režiserjem Žigo Divjakom, mladim predstavnikom nove ere slovenskega družbeno odgovornega gledališča.


26.09.2021

Ece Temelkuran

Zakaj ima demokracija danes vonj poceni parfuma, zakaj je Evropa preveč pomembna stvar, da bi jo prepustili v rokah Evropejcev in zakaj, ko je ogrožen status quo, moški ponorijo? Letos je minilo pet let, odkar je del turške vojske poskušal izvesti državni udar in prevzeti oblast avtokratskemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu. Ta je poskus grobo zatrl in udar izkoristil za napad na svoje nasprotnike: študente, intelektualce, novinarje in nevladne organizacije. Med njimi je tudi novinarka in ena najbolj znanih turških političnih kolumnistk Ece Temelkuran, ki se je po teh dogodkih raje umaknila iz Turčije. Od 2016 živi in dela v Zagrebu. Obiskal jo je Gašper Andrinek. Prevode je brala Lidija Hartman.


19.09.2021

Miloš Kosec

Miloš Kosec je eden najbolj izobraženih in kultiviranih predstavnikov mlade generacije arhitektov, ki s svojim kritičnim mišljenjem podaja razmisleke o prostoru in času, kako razumeti arhitekturo v najširšem kontekstu in kakšno vlogo ima danes arhitekt. Miloša Kosca je gostila Nina Zagoričnik.


12.09.2021

Samuel Goldman, ameriški politolog

"Preden se bo začelo obračati na bolje, se bo politična kriza v ZDA morala še zaostriti," pravi ameriški politolog Samuel Goldman, profesor na Oddelku za politične vede Univerze Georga Washingtona in direktor tamkajšnjega programa Polika in vrednote. Je avtor številnih knjig o iskanju ameriške identitete in vplivu 11. septembra na ameriško politiko in družbo. Poleg aktualnega političnega dogajanja in umiku ZDA iz Afganistana 20 let po 11. septembru 2001 sta z Andrejem Stoparjem govorila tudi o njegovi najnovejši knjigi Po nacionalizmu: Biti Američan v času delitev.


05.09.2021

Ivan Lorenčič, ravnatelj

Več kot trideset let je bil naš tokratni Nedeljski gost Ivan Lorenčič ravnatelj Druge gimnazije v Mariboru, ene najbolj zaželenih, elitnih gimnazij v Slovenji. V njegovem času je šlo skozi programe, nekoč usmerjenega izobraževanja, danes pa gimnazijske programe, približno 5000 dijakov, veliko tudi tujih, tako iz zahodnih držav kot držav nekdanje Jugoslavije, saj je eno od vodil Druge tudi odprtost. Vmes, med dvema obdobjema ravnateljevanja, pa je bil sedem let tudi direktor Zavoda RS za šolstvo in v tem času pomagal postaviti temelje izobraževanja in vzgoje v Sloveniji.


29.08.2021

Aleš Winkler

Aleš Winkler je pred 13 leti opustil delo z nepremičninami, se z družino iz Ljubljane preselil v hrvaško Istro, kupil koze in postavil sirarno. Danes iz mleka več kot 250 koz izdeluje nagrajeni sir.


18.07.2021

Miroslav Miro Cerar

V Tokiu, na svojih drugih olimpijskih igrah, je osvojil prvo olimpijsko zlato na konju z ročaji, za povrhu pa še bron za nastop na drogu. 57 let kasneje, pri 81, bo v japonski prestolnici vodja slovenske olimpijske odprave. Miroslav Miro Cerar, zlati konjenik, ambasador Slovenije za šport, strpnost in fair play v Svetu Evrope, soustanovitelj Olimpijskega komiteja Slovenije, predsednik Slovenske olimpijske akademije bo nedeljski gost Vala 202, pet dni pred otvoritvijo pandemičnih olimpijskih iger v Tokiu. O spominih na olimpijski amaterizem, o smiselnosti olimpijskih iger brez gledalcev na tribunah, o odnosu naše države do športa, o pričakovanjih ob ustanovitvi Olimpijskega komiteja in samostojne države, o fair playu in dopingu, ki je v bistvu prototip sodobnega časa, o visoki politiki, v kateri sta bila tudi pokojna žena Zdenka in sin Miro ml., pa o hladilniku, ki ga je obljubil bodoči ženi, pa tudi o tem ali verjame v usodo, ga sprašuje Aleš Smrekar.


04.07.2021

Tobias Putrih

Tobias Putrih se v Moderni galeriji predstavlja z razstavo Perceptron. Razstava zajema doslej najbolj celovit pregled Putrihovih del. Perceptron je bil konec 50. let prvi računalnik, zasnovan na osnovi nevronskih mrež. Putrih, ki ustvarja iz naravnih in umetnih materialov, se večkrat poslužuje računalniške tehnologije. V svojih konceptualnih projektih se giblje med kiparstvom, arhitekturo in znanostjo, ukvarja se z avantgardami 20. stoletja ter utopičnimi in vizionarskimi koncepti oblikovanja prostora. Z nedeljskim gostom se je pogovarjala Nina Zagoričnik.


27.06.2021

Dušan Jelinčič

Nedeljski gost je tržaški novinar, pisatelj, popotnik in alpinist Dušan Jelinčič. Nedavno je napisal literarni roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, enem izmed ustanovnih članov organizacije TIGR. Sicer pa raziskuje legendarne zgodbe, ki jih je lahko izluščilo samo mesto, kot je Trst. O tržaških prikaznih, Sloveniji, Jamesu Joycu, gorah in morju. Z Dušanom Jelinčičem se na treh različnih lokacijah v Trstu pogovarja Gašper Andrinek.


20.06.2021

Ana Vilhelmina Verdnik, Mark Jacob Cavazza, Anja Mager

Ob 30-letnici države gostimo mlado in s preteklostjo neobremenjeno generacijo, ki jo predstavljajo trije prodorni razmišljujoči glasovi. Diplomantka z Oxforda Ana Vilhelmina Verdnik, pesnik ter glasbenik Marc Jacob Cavazza in kmetica iz Koroške Anja Mager. Trije mladi posamezniki. Zazrti v prihodnost.


13.06.2021

Albin Keuc

Albin Keuc je bil dejaven član okoljskih in mirovnih gibanj v osemdesetih, potem je deloval v Zelenih in doživel tudi njihov razpad. V devetdesetih je pomagal pri vrnitvi 97 ton nevarnih odpadkov, ki so jih želeli odložiti v neko vas v Kolumbiji, sodeloval pa je tudi pri pomembnem evropskem civilnodružbenem podvigu, ki se imenuje Aarhurška konvencija. Današnji predsednik platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč Sloga govori tudi o izkušnjah spoznavanja sistema od znotraj, nevarnostih graditve nove jedrske elektrarne v obdobju podnebnih sprememb, pa tudi naivnosti verovanja v samodejnost demokratičnih institucij. Z njim se pogovarja Gorazd Rečnik.


Stran 8 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov