Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija se vse bolj duši v prometnih gnečah, predvsem v večjih mestih urejanje prometa povzroča veliko težav. Vozniki izgubljajo živce, nergajo zaradi premalo parkirnih mest, hkrati pa se svojemu avtomobilu niso pripravljeni odpovedati.
Bi imeli skupni avtomobil?
»V Nemčiji, Švici, Avstriji in državah, s katerimi se radi primerjamo, sistem skupnih avtomobilov že uspešno deluje. Takšna rešitev je zelo realna tudi za Slovenijo,« eno izmed možnih alternativ prometnim gnečam izpostavlja Gregor Peterlin z Inštituta za politike prostora. Tako imenovani »carsharing« je v nekaterih državah že uspešen, uporaba skupnih avtomobilov pa je organizirana po sistemu zadrug.
Četudi se tovrstna rešitev morda trenutno pri nas zdi utopična, pa je dejstvo, da bodo spremembe nujne, če se ne želimo utopiti v pločevini in onesnaženem zraku. Slovenija je namreč na repu med evropskimi državami po številu ljudi, ki se vozijo z javnim prometom, ki je vse prej kot dober, mamljiv za ljudi. Strokovnjaki se strinjajo, da brez večjih javnih vlaganj ne bo sprememb, predvsem železniški sistem, ki je ključen za migracije med regijami, je močno podhranjen, izjema je morda le povezava Zasavja s prestolnico.
Najbolj prometno obremenjeno mesto v Sloveniji je Ljubljana, saj se vanjo vsak dan pripelje do 130 tisoč migrantov. To pomeni tudi velike obremenitve za okolje, se je med vožnjo s kolesom po Ljubljani prepričal Matej Praprotnik:
Središča mest bo torej vsaj delno potrebno zapreti za dnevne migrante. Najboljša rešitev je parkiranje na obrobju mest in nadaljevanje poti z (učinkovitim) javnim prevozom. Znotraj tako imenovanega P+R sistema v Ljubljani stane dan parkiranja en evro, v kar je vključena tudi povratna avtobusna vožnja. Tak sistem je za zdaj popolnoma zažível s parkiriščem na Dolgem mostu, možnost parkiranja v Stožicah pa se med ljudmi še ni prijela …
Uporabniki javnega prometa v Ljubljani se predvsem ob prometnih konicah pritožujejo nad počasnostjo mestnih avtobusov, kar je tudi eden izmed razlogov, da sistem P+R še ni popolnoma izkoriščen. »Rešitev so ločeni rumeni pasovi, ki bi lahko bili dolgoročno, ob finančnih in drugih možnostih, osnova za uvedbo tirnega prometa. Tudi za Ljubljano obstajajo vizije za uvedbo lahke mestne železnice z velikimi kapacitetami,« razmišlja Sabina Popit z Mestne občine Ljubljana.
PIcikel osvaja Piran
Piran je prvo slovensko mesto, katerega središče je skoraj popolnoma zaprto za promet. Parkiranje je za plačilo 1,20 evra na uro omogočeno v novi parkirni hiši Fornače, od koder se lahko v središče mesta odpeljete z brezplačnim avtobusom.
Za primerjavo: če bi silili z avtomobilom proti Tartinijevemu trgu v strogo središče mesta, bi za uro parkiranja plačali kar 5 evrov. Če bi sploh našli prosto parkirno mesto. S takšno prometno in cenovno politiko skušajo v Piranu ljudi motivirati, da pustijo avtomobil zunaj mesta, seveda pa prebivalcem pripada ena dovolilnica na gospodinjstvo za dostop do doma.
V Piranu pa se kmalu obeta tudi sistem javnih koles po zgledu ljubljanskega sistema BicikeLJ, ki je v prestolnici prava uspešnica. »Trudimo se vzpostaviti kolesarsko mrežo, razpis je že objavljen. Po občini bodo na različnih lokacijah postajališča in tako bo mogoče razdalje premagovati s kolesom,« pravi Bogdan Pajek z Občine Piran, kjer bi nov sistem morda lahko poimenovalo kar PIcikel.
Kolo je zagotovo ena izmed resnih alternativ prometnih gnečam, toda le na »kratke« proge. Kako pa urediti promet v večjih mestih, kot so Ljubljana, Maribor, Nova Gorica …Kako izboljšati javni potniški promet, kako motivirati voznike, da bodo parkirali na obrobju mesta in koristili sistem P+R, kako ljudi še bolj navdušiti za kolesarjenje in pešačenje?
To so vprašanja, ki bodo Slovenijo (vedno bolj) zaposlovala v naslednjih letih. Predstavite tudi vaše alternative prometnim gnečam! Pišite na valovski Facebook ali se oglasite na Twitter …
582 epizod
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Slovenija se vse bolj duši v prometnih gnečah, predvsem v večjih mestih urejanje prometa povzroča veliko težav. Vozniki izgubljajo živce, nergajo zaradi premalo parkirnih mest, hkrati pa se svojemu avtomobilu niso pripravljeni odpovedati.
Bi imeli skupni avtomobil?
»V Nemčiji, Švici, Avstriji in državah, s katerimi se radi primerjamo, sistem skupnih avtomobilov že uspešno deluje. Takšna rešitev je zelo realna tudi za Slovenijo,« eno izmed možnih alternativ prometnim gnečam izpostavlja Gregor Peterlin z Inštituta za politike prostora. Tako imenovani »carsharing« je v nekaterih državah že uspešen, uporaba skupnih avtomobilov pa je organizirana po sistemu zadrug.
Četudi se tovrstna rešitev morda trenutno pri nas zdi utopična, pa je dejstvo, da bodo spremembe nujne, če se ne želimo utopiti v pločevini in onesnaženem zraku. Slovenija je namreč na repu med evropskimi državami po številu ljudi, ki se vozijo z javnim prometom, ki je vse prej kot dober, mamljiv za ljudi. Strokovnjaki se strinjajo, da brez večjih javnih vlaganj ne bo sprememb, predvsem železniški sistem, ki je ključen za migracije med regijami, je močno podhranjen, izjema je morda le povezava Zasavja s prestolnico.
Najbolj prometno obremenjeno mesto v Sloveniji je Ljubljana, saj se vanjo vsak dan pripelje do 130 tisoč migrantov. To pomeni tudi velike obremenitve za okolje, se je med vožnjo s kolesom po Ljubljani prepričal Matej Praprotnik:
Središča mest bo torej vsaj delno potrebno zapreti za dnevne migrante. Najboljša rešitev je parkiranje na obrobju mest in nadaljevanje poti z (učinkovitim) javnim prevozom. Znotraj tako imenovanega P+R sistema v Ljubljani stane dan parkiranja en evro, v kar je vključena tudi povratna avtobusna vožnja. Tak sistem je za zdaj popolnoma zažível s parkiriščem na Dolgem mostu, možnost parkiranja v Stožicah pa se med ljudmi še ni prijela …
Uporabniki javnega prometa v Ljubljani se predvsem ob prometnih konicah pritožujejo nad počasnostjo mestnih avtobusov, kar je tudi eden izmed razlogov, da sistem P+R še ni popolnoma izkoriščen. »Rešitev so ločeni rumeni pasovi, ki bi lahko bili dolgoročno, ob finančnih in drugih možnostih, osnova za uvedbo tirnega prometa. Tudi za Ljubljano obstajajo vizije za uvedbo lahke mestne železnice z velikimi kapacitetami,« razmišlja Sabina Popit z Mestne občine Ljubljana.
PIcikel osvaja Piran
Piran je prvo slovensko mesto, katerega središče je skoraj popolnoma zaprto za promet. Parkiranje je za plačilo 1,20 evra na uro omogočeno v novi parkirni hiši Fornače, od koder se lahko v središče mesta odpeljete z brezplačnim avtobusom.
Za primerjavo: če bi silili z avtomobilom proti Tartinijevemu trgu v strogo središče mesta, bi za uro parkiranja plačali kar 5 evrov. Če bi sploh našli prosto parkirno mesto. S takšno prometno in cenovno politiko skušajo v Piranu ljudi motivirati, da pustijo avtomobil zunaj mesta, seveda pa prebivalcem pripada ena dovolilnica na gospodinjstvo za dostop do doma.
V Piranu pa se kmalu obeta tudi sistem javnih koles po zgledu ljubljanskega sistema BicikeLJ, ki je v prestolnici prava uspešnica. »Trudimo se vzpostaviti kolesarsko mrežo, razpis je že objavljen. Po občini bodo na različnih lokacijah postajališča in tako bo mogoče razdalje premagovati s kolesom,« pravi Bogdan Pajek z Občine Piran, kjer bi nov sistem morda lahko poimenovalo kar PIcikel.
Kolo je zagotovo ena izmed resnih alternativ prometnih gnečam, toda le na »kratke« proge. Kako pa urediti promet v večjih mestih, kot so Ljubljana, Maribor, Nova Gorica …Kako izboljšati javni potniški promet, kako motivirati voznike, da bodo parkirali na obrobju mesta in koristili sistem P+R, kako ljudi še bolj navdušiti za kolesarjenje in pešačenje?
To so vprašanja, ki bodo Slovenijo (vedno bolj) zaposlovala v naslednjih letih. Predstavite tudi vaše alternative prometnim gnečam! Pišite na valovski Facebook ali se oglasite na Twitter …
Spodnje in Zgornje ali pa kar Pirniče se večkrat znajdejo v rubrikah "aktualno". Bioplinarna, diskoteka, teleta ... Jih pa najdemo tudi v rubrikah, kjer so omenjeni kraji, primerni za odklop in izlet. Nekateri kolesarji so jih že odkrili, tisti, ki ne poganjajo pedal, jih bodo morda zdaj, ko imajo Pirniče tudi mestno avtobusno povezavo. Pa tudi če niste iz Ljubljane, boste tam dobili dozo zgodovine. Svete in posvetne. Tam sta namreč rojena dva znana Slovenca – komandir, ime druge vojne Franc Rozman Stane ter duhovnik in planinski maček Jakob Aljaž. Mimo njunih rojstnih hiš vodi učna pot od Straže do Aljaževine. In kaj je Straža? Ob toplem izviru so včasih perice ob perilu opravile tudi opravljanje. Odpravite se z nami! Pa brez opravljanja.
Naš tokratni izletniški cilj bo mesto na otoku, eno najstarejših in najmanjših mest - Kostanjevica na Krki.
Kdo ali kaj je determinator? Odgovor na to vprašanje bomo izvedeli v tokratnem gobarskem Nedeljskem izletu, v katerem tokrat ni v ospredju vprašanje ‘Kam?’ ampak ‘S kom?’. Gobarjenje je v Sloveniji stara “obrt”, a vse do konca 19. stoletja je nastalo le nekaj redkih zapisov o gobah v slovenskem jeziku. In prvo knjigo o gobah »Naše gobe«, ki jo je napisal celjski učitelj Ante Beg, smo dobili šele leta 1923. V šestdesetih letih so kot gobe po dežju začela rasti gobarska društva, danes jih pri nas deluje malo manj kot 30, združeni pa so pod okriljem Mikološke zveze Slovenije.
Naravni spomenik Dovžanova soteska je spomenik v pravem pomenu besede. V bližini Tržiča po zgodovini dobesedno hodite, fosili so namreč tam nekaj povsem običajnega. Kamnine si sledijo po lepo urejenih slojih. Pot denimo začenja rdeči peščenjak, ki dokazuje, da je bila 250 milijonov let nazaj na tem mestu puščava, ostale kamnine nadaljujejo zgodbo o zemeljski zgodovini do današnjih dni. Soteska pa ponuja še eno nenavadno priložnost: plezanje po ostankih koralnega grebena.
Na nedeljskem izletu bomo kolesarili po Krasu, in sicer po krajši izmed poti, vrisanih na novem kolesarskem zemljevidu “Kolo kulture Krasa”. Iz vasice Križ bomo krenili v Avber, nato v Ponikve, v Koprivo ter nazaj skozi Dutovlje in Tomaj. Z zanimivimi sogovorniki bomo odkrivali kraški značaj in razmišljali o tem, kako to, da so le dobrih 5 kilometrov narazen ustvarjali oziroma vsaj nekaj časa živeli kar trije veliki literati: Srečko Kosovel, Boris Pahor in Ciril Zlobec.
Jesen je najlepša in najbolj živahna med vinogradi. Pesem trgačev grozdja sicer že zamira tudi v Kapelskih goricah, a boste slišali, da tam vsaj do Martinovega ne bodo poslušali zgolj pesmi vrelega mošta, pač pa se bodo poveselili še na kostanjevem pikniku, na katerega vas na kapelo vabijo prihodnjo nedeljo.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Obiskali smo hišico za komponiranje Gustava Mahlerja, kjer so nastale njegove najlepše simfonije . . .
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Neveljaven email naslov