PIcikel je osvojil Piran, v Ljubljano se vrača moderni tramvaj, Slovenci pa se vozimo s hitrimi vlaki in si avtomobile delimo s sosedi. Realnost ali utopija?

Slovenija se vse bolj duši v prometnih gnečah, predvsem v večjih mestih  urejanje prometa povzroča veliko težav. Vozniki izgubljajo živce, nergajo zaradi premalo parkirnih mest, hkrati pa se svojemu avtomobilu niso pripravljeni odpovedati.

Bi imeli skupni avtomobil?

»V Nemčiji, Švici, Avstriji in državah, s katerimi se radi primerjamo, sistem skupnih avtomobilov že uspešno deluje. Takšna rešitev je zelo realna tudi za Slovenijo,« eno izmed možnih alternativ prometnim gnečam izpostavlja Gregor Peterlin z Inštituta za politike prostora. Tako imenovani »carsharing« je v nekaterih državah že uspešen, uporaba skupnih avtomobilov pa je organizirana po sistemu zadrug.

Četudi se tovrstna rešitev morda trenutno pri nas zdi utopična, pa je dejstvo, da bodo spremembe nujne, če se ne želimo utopiti v pločevini in onesnaženem zraku. Slovenija je namreč na repu med evropskimi državami po številu ljudi, ki se vozijo z javnim prometom, ki je vse prej kot dober, mamljiv za ljudi.  Strokovnjaki se strinjajo, da brez večjih javnih vlaganj ne bo sprememb, predvsem železniški sistem, ki je ključen za migracije med regijami, je močno podhranjen,  izjema je morda le povezava Zasavja s prestolnico.

Najbolj prometno obremenjeno mesto v Sloveniji je Ljubljana, saj se vanjo vsak dan pripelje do 130 tisoč migrantov. To pomeni tudi velike obremenitve za okolje, se je med vožnjo s kolesom po Ljubljani prepričal Matej Praprotnik:

Središča mest bo torej vsaj delno potrebno zapreti za dnevne migrante. Najboljša rešitev je parkiranje na obrobju mest in nadaljevanje poti z (učinkovitim) javnim prevozom. Znotraj tako imenovanega P+R sistema v Ljubljani stane dan parkiranja en evro, v kar je vključena tudi povratna avtobusna vožnja. Tak sistem je za zdaj popolnoma zažível s parkiriščem na Dolgem mostu, možnost parkiranja v Stožicah pa se med ljudmi še ni prijela …

Uporabniki javnega prometa v Ljubljani se predvsem ob prometnih konicah pritožujejo nad počasnostjo mestnih avtobusov, kar je tudi eden izmed razlogov, da sistem P+R še ni popolnoma izkoriščen. »Rešitev so ločeni rumeni pasovi, ki bi lahko bili dolgoročno, ob finančnih in drugih možnostih, osnova za uvedbo tirnega prometa. Tudi za Ljubljano obstajajo vizije za uvedbo lahke mestne železnice z velikimi kapacitetami,« razmišlja Sabina Popit z Mestne občine Ljubljana.

PIcikel osvaja Piran

Piran je prvo slovensko mesto, katerega središče je skoraj popolnoma zaprto za promet. Parkiranje je za plačilo 1,20 evra na uro omogočeno v novi parkirni hiši Fornače, od koder se lahko v središče mesta odpeljete z brezplačnim avtobusom.

Za primerjavo: če bi silili z avtomobilom proti Tartinijevemu trgu v strogo središče mesta, bi za uro parkiranja plačali kar 5 evrov. Če bi sploh našli prosto parkirno mesto. S takšno prometno in cenovno politiko skušajo v Piranu ljudi motivirati, da pustijo avtomobil zunaj mesta, seveda pa prebivalcem pripada ena dovolilnica na gospodinjstvo za dostop do doma.

V Piranu pa se kmalu obeta tudi sistem javnih koles po zgledu ljubljanskega sistema BicikeLJ, ki je v prestolnici prava uspešnica. »Trudimo se vzpostaviti kolesarsko mrežo, razpis je že objavljen. Po občini bodo na različnih lokacijah postajališča in tako bo mogoče razdalje premagovati s kolesom,« pravi Bogdan Pajek z Občine Piran, kjer bi nov sistem morda lahko poimenovalo kar PIcikel.

Kolo je zagotovo ena izmed resnih alternativ prometnih gnečam, toda le na »kratke« proge. Kako pa urediti promet v večjih mestih, kot so Ljubljana, Maribor, Nova Gorica …Kako izboljšati javni potniški promet, kako motivirati voznike, da bodo parkirali na obrobju mesta in koristili sistem P+R, kako ljudi še bolj navdušiti za kolesarjenje in pešačenje?

To so vprašanja, ki bodo Slovenijo (vedno bolj) zaposlovala v naslednjih letih. Predstavite tudi vaše alternative prometnim gnečam! Pišite na valovski Facebook ali se oglasite na Twitter …