Osmica je izrazito tradicionalna družinska dejavnost, ima pa tudi elemente modernih pop-up dogodkov, ki trajajo le teden ali dva

*reportaža je bila premierno objavljena jeseni 2014.

Čeprav začetke osmice številni povezujejo z Marijo Terezijo ali celo Karlom Velikim, jih je leta 1784 uvedel cesar Jožef II. Z dekretom, ki je kmetom dovolil neobdavčeno prodajo pridelanega vina. Srečko Horvat tako pove, da je ponudba na osmicah že od vsega začetka doma pridelana in skromna.

“Osmica ima eno prednost, je ena mikavnost, ki človeka približa naravi Krasa,” je prepričan kraški gastronomski strokovnjak Stanislav Renčelj.

To je bila prvotno oblika prodaje neustekleničenega vina z geografskim poreklom – na Krasu sta to teran in vitovska grganja. Vinogradnik osmico priredi kar doma v kleti ali na dvorišču – po kraško borjaču. Domači izdelki so obvezni, obvezna ali vsaj zaželena pa je tudi domača postrežba.

“Pri postrežbi sodeluje celotna družina. Gosti se morajo počutiti zaželeni. Na osmici se ljudje družijo, tam ni veseljačenja,” pove Stanislav Renčelj.

Ena klet oziroma domačija lahko organizira osmico dvakrat letno po deset dni. Osmice lahko obiščete le na Primorskem – na Krasu, v slovenski Istri in v Vipavski dolini. Velik pomen imajo tako za ohranjanje gastronomoske in kulturne dediščine, osmičarji pa se zavedajo tudi promocijskega pomena današnjih osmic.

To je več kot le ponudba domače hrane in doma pridelane žlahtne kapljice, je ljubezen do dela na trdi zemlji in potrpežljivo spremljanje sušenja pršuta ter drugih izdelkov – to je celoletno delo vse družine.

Delo osmičarja je zahtevno, veljajo zelo strogi predpisi, ni več neobdavčene prodaje – tudi to so razlogi, da jih od približno 15 na Krasu obratuje le še sedem.

Ljudje so se na osmicah spoznavali, prepirali, glasno razpravljali o pomembnih političnih temah, s površin miz pa prihaja, kdo bi si mislil, tudi poimenovanje osmica. “Nekateri viri navajajo, da ime ozmica izhaja iz kozarca, ki se imenuje osminka,” pojasnjuje Srečko Horvat

Osmice imajo tudi znčailen smerokaz, ki ga imenujejo fraska. Navadno stoji na križišču, ki vodi do osmice. Ima značilno obliko – znak z napisom vasi, kjer se osmica dogaja, in vejico bršljana.

Osmice na Krasu potekajo spomladi in jeseni, ravno zdaj in v času sv. Martina boste lahko obiskali kraške domačije in spoznali tamkajšnjo kmetijsko dejavnost. Pa še nasvet: če po naključju zaidete na Kras bodite pozorni na prej omenjene fraske, če pa se namerno odločite za obisk osmice, lahko čas obratovanja preverite tudi na spletni strani osmice.info.