Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Akademija za glasbo je izobraževalna, umetniška in raziskovalna ustanova, ki danes svojim študentom omogoča študij kompozicije in glasbene teorije, zborovskega in orkestrskega dirigiranja, petja, instrumentalnih smeri, sakralne in stare glasbe ter študij za bodoče učitelje in zborovodje v osnovnih, nižjih glasbenih in srednjih šolah.
Sicer pa prve pobude za visokošolsko glasbeno izobraževanje na Slovenskem segajo v leto 1872, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica, dolgoletna prizadevanja pa so se uresničila leta 1919 z ustanovitvijo Prvega jugoslovanskega konservatorija Glasbene matice, ki je obsegal nižjo, srednjo in višjo stopnjo. S Konservatorijem se je začelo sistematično izobraževanje instrumentalistov, pevcev, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov, pri čemer so se nadaljevala prizadevanja za fakultetno stopnjo izobraževanja. To se je uresničilo avgusta leta 1939 z ustanovitvijo Glasbene akademije, ki je obsegala srednjo in visoko stopnjo. Leta 1946 se je preimenovala v Akademijo za glasbo, leta 1953 pa se je od nje odcepila Srednja glasbena šola. Več desetletij je Akademija za glasbo delovala kot samostojna ustanova, leta 1975 pa je postala enakopravna članica Univerze v Ljubljani.
Danes poleg študija akademija študentom omogoča tudi nastope v okviru svojih koncertnih abonmajev, najboljšim podeljuje Študentske Prešernove nagrade, kot visokošolska ustanova pa sodeluje tudi z uveljavljenimi glasbenimi ustanovami po svetu.
Prisluhnite pisanemu sporedu koncerta na katerem se predstavijo vsi oddelki Akademije za glasbo
Akademija za glasbo je izobraževalna, umetniška in raziskovalna ustanova, ki danes svojim študentom omogoča študij kompozicije in glasbene teorije, zborovskega in orkestrskega dirigiranja, petja, instrumentalnih smeri, sakralne in stare glasbe ter študij za bodoče učitelje in zborovodje v osnovnih, nižjih glasbenih in srednjih šolah.
Sicer pa prve pobude za visokošolsko glasbeno izobraževanje na Slovenskem segajo v leto 1872, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica, dolgoletna prizadevanja pa so se uresničila leta 1919 z ustanovitvijo Prvega jugoslovanskega konservatorija Glasbene matice, ki je obsegal nižjo, srednjo in višjo stopnjo. S Konservatorijem se je začelo sistematično izobraževanje instrumentalistov, pevcev, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov, pri čemer so se nadaljevala prizadevanja za fakultetno stopnjo izobraževanja. To se je uresničilo avgusta leta 1939 z ustanovitvijo Glasbene akademije, ki je obsegala srednjo in visoko stopnjo. Leta 1946 se je preimenovala v Akademijo za glasbo, leta 1953 pa se je od nje odcepila Srednja glasbena šola. Več desetletij je Akademija za glasbo delovala kot samostojna ustanova, leta 1975 pa je postala enakopravna članica Univerze v Ljubljani.
Danes poleg študija akademija študentom omogoča tudi nastope v okviru svojih koncertnih abonmajev, najboljšim podeljuje Študentske Prešernove nagrade, kot visokošolska ustanova pa sodeluje tudi z uveljavljenimi glasbenimi ustanovami po svetu.
SPORED:
Frédéric Chopin (1810–1849): Scherzo št. 2 v b-molu, op. 31
Raymond Decancq (roj. 1935): Igrivi kvartet
Johannes Brahms (1833–1897): Ljubezenski valčki / Liebeslieder Waltzer (izbor)
Franz Schubert (1797–1828): Godalni kvartet v c-molu, D 703
Georg Friedrich Händel (1685–1759): Duet Seksta in Kornelije »Son nato a lagrimar« iz opere Julij Cezar v Egiptu
Johann Adolph Hasse (1799–1883): Sklepni ansambel iz opere Cleofide
Matej Bonin (roj.1986): Eppur si muove II (krstna izvedba)
Gordon Goodwin (roj. 1954): Count Bubba
Carl Heinrich Hübler (1822–1893): Koncert za štiri rogove in orkester
Johannes Brahms: Akademska uvertura
NASTOPAJOČI:
Dalibor Miklavčič – orgle
Dubravka Tomšič Srebotnjak – klavir
Kvartet klarinetov Akademije za glasbo (Aljaž Kalin Kante, Jože Kotar, Martina Strasser, David Gregorc)
Mojca Bitenc – sopran
Nuška Drašček Rojko – mezzosopran
Gregor Ravnik – tenor
Jaka Mihelač – bariton
Andreja Kosmač in Sae Lee – klavirska spremljava
Godalni kvartet alumnov Akademije za glasbo (Tanja Sonc, Ana Dolžan, Nejc Mikolič, Primož Zalaznik)
Baročni orkester in Vokalni ansambel Akademije za glasbo, Egon Mihajlović – umetniški vodja
Theresa Plut – sopran
Barbara Jernejčič Fürst – mezzosopran
Ansambel saksofonov Akademije za glasbo, Miha Rogina – dirigent
Big Band Akademije za glasbo, Matej Hotko – dirigent
Simfonični orkester Akademije za glasbo, Simon Dvoršak – dirigent
Kvartet rogov Akademije za glasbo (Sebastijan Buda, Petar Kšenek, Blaž Ogrič, Gašper Okorn)
režiser slavnostne akademije: Rocc
Akademija za glasbo je izobraževalna, umetniška in raziskovalna ustanova, ki danes svojim študentom omogoča študij kompozicije in glasbene teorije, zborovskega in orkestrskega dirigiranja, petja, instrumentalnih smeri, sakralne in stare glasbe ter študij za bodoče učitelje in zborovodje v osnovnih, nižjih glasbenih in srednjih šolah.
Sicer pa prve pobude za visokošolsko glasbeno izobraževanje na Slovenskem segajo v leto 1872, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica, dolgoletna prizadevanja pa so se uresničila leta 1919 z ustanovitvijo Prvega jugoslovanskega konservatorija Glasbene matice, ki je obsegal nižjo, srednjo in višjo stopnjo. S Konservatorijem se je začelo sistematično izobraževanje instrumentalistov, pevcev, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov, pri čemer so se nadaljevala prizadevanja za fakultetno stopnjo izobraževanja. To se je uresničilo avgusta leta 1939 z ustanovitvijo Glasbene akademije, ki je obsegala srednjo in visoko stopnjo. Leta 1946 se je preimenovala v Akademijo za glasbo, leta 1953 pa se je od nje odcepila Srednja glasbena šola. Več desetletij je Akademija za glasbo delovala kot samostojna ustanova, leta 1975 pa je postala enakopravna članica Univerze v Ljubljani.
Danes poleg študija akademija študentom omogoča tudi nastope v okviru svojih koncertnih abonmajev, najboljšim podeljuje Študentske Prešernove nagrade, kot visokošolska ustanova pa sodeluje tudi z uveljavljenimi glasbenimi ustanovami po svetu.
Prisluhnite pisanemu sporedu koncerta na katerem se predstavijo vsi oddelki Akademije za glasbo
Akademija za glasbo je izobraževalna, umetniška in raziskovalna ustanova, ki danes svojim študentom omogoča študij kompozicije in glasbene teorije, zborovskega in orkestrskega dirigiranja, petja, instrumentalnih smeri, sakralne in stare glasbe ter študij za bodoče učitelje in zborovodje v osnovnih, nižjih glasbenih in srednjih šolah.
Sicer pa prve pobude za visokošolsko glasbeno izobraževanje na Slovenskem segajo v leto 1872, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica, dolgoletna prizadevanja pa so se uresničila leta 1919 z ustanovitvijo Prvega jugoslovanskega konservatorija Glasbene matice, ki je obsegal nižjo, srednjo in višjo stopnjo. S Konservatorijem se je začelo sistematično izobraževanje instrumentalistov, pevcev, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov, pri čemer so se nadaljevala prizadevanja za fakultetno stopnjo izobraževanja. To se je uresničilo avgusta leta 1939 z ustanovitvijo Glasbene akademije, ki je obsegala srednjo in visoko stopnjo. Leta 1946 se je preimenovala v Akademijo za glasbo, leta 1953 pa se je od nje odcepila Srednja glasbena šola. Več desetletij je Akademija za glasbo delovala kot samostojna ustanova, leta 1975 pa je postala enakopravna članica Univerze v Ljubljani.
Danes poleg študija akademija študentom omogoča tudi nastope v okviru svojih koncertnih abonmajev, najboljšim podeljuje Študentske Prešernove nagrade, kot visokošolska ustanova pa sodeluje tudi z uveljavljenimi glasbenimi ustanovami po svetu.
SPORED:
Frédéric Chopin (1810–1849): Scherzo št. 2 v b-molu, op. 31
Raymond Decancq (roj. 1935): Igrivi kvartet
Johannes Brahms (1833–1897): Ljubezenski valčki / Liebeslieder Waltzer (izbor)
Franz Schubert (1797–1828): Godalni kvartet v c-molu, D 703
Georg Friedrich Händel (1685–1759): Duet Seksta in Kornelije »Son nato a lagrimar« iz opere Julij Cezar v Egiptu
Johann Adolph Hasse (1799–1883): Sklepni ansambel iz opere Cleofide
Matej Bonin (roj.1986): Eppur si muove II (krstna izvedba)
Gordon Goodwin (roj. 1954): Count Bubba
Carl Heinrich Hübler (1822–1893): Koncert za štiri rogove in orkester
Johannes Brahms: Akademska uvertura
NASTOPAJOČI:
Dalibor Miklavčič – orgle
Dubravka Tomšič Srebotnjak – klavir
Kvartet klarinetov Akademije za glasbo (Aljaž Kalin Kante, Jože Kotar, Martina Strasser, David Gregorc)
Mojca Bitenc – sopran
Nuška Drašček Rojko – mezzosopran
Gregor Ravnik – tenor
Jaka Mihelač – bariton
Andreja Kosmač in Sae Lee – klavirska spremljava
Godalni kvartet alumnov Akademije za glasbo (Tanja Sonc, Ana Dolžan, Nejc Mikolič, Primož Zalaznik)
Baročni orkester in Vokalni ansambel Akademije za glasbo, Egon Mihajlović – umetniški vodja
Theresa Plut – sopran
Barbara Jernejčič Fürst – mezzosopran
Ansambel saksofonov Akademije za glasbo, Miha Rogina – dirigent
Big Band Akademije za glasbo, Matej Hotko – dirigent
Simfonični orkester Akademije za glasbo, Simon Dvoršak – dirigent
Kvartet rogov Akademije za glasbo (Sebastijan Buda, Petar Kšenek, Blaž Ogrič, Gašper Okorn)
režiser slavnostne akademije: Rocc
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent George Pehlivanian, solist Sevak Avanesjan (violončelo) Program: Aleksander Iradjan: ‘Mr. T’, Zgodba komika Sergej Prokofjev: Koncertanta simfonija za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 dodatek: Soghomon Soghomonian: Qeler Tsoler Gabriel Fauré: Peleas in Melisanda, suita, op. 80 Dmitrij Šostakovič: Simfonija št. 9 v Es-duru, op. 70 Koncert je nosil naslov Pehlivanian s Simfoniki, saj se je pred orkester vrnil dirigent George Pehlivanian. Prav lahko pa bi našli tudi »vzhodno« temo, saj smo slišali dirigenta libanonskih korenin, dva mlada armenska glasbenika, skladatelja Aleksandra Iradjana ter violončelista Sevaka Avanesjana in pa dve deli ruskih skladateljev – Koncertantno simfonijo Prokofjeva in Deveto simfonijo Šostakoviča. V drugem delu je bila na sporedu tudi suita Pelleas in Melisanda Gabriela Faureja, ena od številnih glasbenih refleksij na Maeterlinckovo dramo s tem naslovom.
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent En Šao, solist Nils Mönkemeyer (viola) Program: Primož Ramovš: Sinfonietta Willam Walton: Koncert za violo in orkester dodatek: Johann Sebastian Bach: Sarabanda iz Suite za violončelo solo št. 1 Gustav Holst: Planeti Orkester je 10. septembra začel svoj cikel Kromatika in hkrati svojo jubilejno sezono. Simfoniki so pod vodstvom maestra Uroša Prevorška začeli z delom daljnega leta 1955 in do danes ostali nepogrešljiv del našega glasbenega življenja. Začetek praznične sezone je bil barvit – Primož Ramovš je s svojo Sinfonietto iz leta 1951 sprostil izjemno glasbeno energijo, polno vedrine, hkrati pa v tej glasbi zlahka prepoznamo poznejšega raziskovalca instrumentalnih barv. Mojster orkestracije in barvitega simfoničnega zvoka je bil tudi Gustav Holst. Slišali smo njegovo najbolj priljubljeno glasbo, suito Planeti. Gost orkestra je bil violist Nils Mönkemeyer, eden najbolj cenjenih sodobnih violistov, ki je izvedel Waltonov Koncert za violo in orkester.
Neveljaven email naslov