Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Abonma Filharmonični klasični koncerti v sezoni 2024/25 izpostavlja izbrana dela orkestrskega opusa Johannesa Brahmsa, častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani. V njem se bodo lahko obiskovalci med drugim prepustili vsem štirim Brahmsovim simfonijam in obema njegovima klavirskima koncertoma.
Za prvi koncert tega abonmaja se je v Ljubljano vrnil Philipp von Steinaecker, prepričljiv interpret nemškega romantičnega repertoarja, ki se s posebno ljubeznijo posveča tudi glasbi klasicizma. Z Zborom in Orkestrom Slovenske filharmonije se je uvodoma prepustil Brahmsovi žalostinki Nänie, medtem ko je v Mozartovem Tretjem koncertu za rog in orkester kot solist zablestel vodja sekcije rogov Orkestra Slovenske filharmonije Blaž Ogrič, večer pa je okronala Tretja simfonija Johannesa Brahmsa, o kateri je Antonín Dvořák nekoč zapisal: »To je čista ljubezen in srce se ji odpira. Spomnite se na moje besede, ko boste poslušali simfonijo in dejali boste, da sem prav slišal.«
Abonma Filharmonični klasični koncerti v sezoni 2024/25 izpostavlja izbrana dela orkestrskega opusa Johannesa Brahmsa, častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani. V njem se bodo lahko obiskovalci med drugim prepustili vsem štirim Brahmsovim simfonijam in obema njegovima klavirskima koncertoma.
Za prvi koncert tega abonmaja se je v Ljubljano vrnil Philipp von Steinaecker, prepričljiv interpret nemškega romantičnega repertoarja, ki se s posebno ljubeznijo posveča tudi glasbi klasicizma. Z Zborom in Orkestrom Slovenske filharmonije se je uvodoma prepustil Brahmsovi žalostinki Nänie, medtem ko je v Mozartovem Tretjem koncertu za rog in orkester kot solist zablestel vodja sekcije rogov Orkestra Slovenske filharmonije Blaž Ogrič, večer pa je okronala Tretja simfonija Johannesa Brahmsa, o kateri je Antonín Dvořák nekoč zapisal: »To je čista ljubezen in srce se ji odpira. Spomnite se na moje besede, ko boste poslušali simfonijo in dejali boste, da sem prav slišal.«
Matjaž Farič, režiser, koreograf, scenarist in avtor animacije za proslavo, je v središče prireditve postavil vprašanje odnosa med umetnikom in njegovim okoljem. Lotil se ga bo prek poezije Srečka Kosovela, Anje Zag Golob in Franceta Prešerna, glasbe Dua Silence, slik Marka Jakšeta itn. V ospredju slovesne prireditve pa so seveda Prešernovi lavreati, nagrajenca za življenjsko delo Ema Kugler in Herman Gvardjančič ter nagrajenci Prešernovega sklada Dušan Jelinčič, Drago Ivanuša, Aleksander Gadžijev, Nikolaj Beer, Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor. Vir foto: Bobo
Na drugem koncertu iz cikla Mozartine 2023 je nastopil leta 1982 v Rusiji rojeni Andrei Provotorov, ki ima za sabo bogato glasbeno delovanje, od leta 2014 pa je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, v katerem deluje kot namestnik koncertnega mojstra. V teh letih je Provotorov v Sloveniji aktiven tudi kot solist, za glasbeni arhiv RTV Slovenija pa je posnel tudi več redko izvajanih virtuoznih skladb. Rdeča nit koncerta so letni časi. Tako Benečana Vivaldija kot Argentinca Piazzollo je očarala menjava letnih časov in muzikalnost sprememb njihovega ritma. In prav to je navdušilo tudi glasbenike Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se bodo skupaj z Andrejem Provotorovom vživeli v obe občutelji letnih časov in poslušalcem odprli nova obzorja z zanimivim zlitjem dveh svetov zvena in sloga.
Cikel studijskih koncertov sodobne glasbe Odkritja 26, ki smo ga uvedli leta 2018, nadaljujemo z javnim snemanjem simfoničnega dela Tako tiho slovenske skladateljice Larise Vrhunc. Skladba, nastala za dojenčke in malčke v okviru projekta B-AIR, je zazvenela še v izvedbi za odrasle poslušalce, ki so lahko v svojem poslušanju odkrivali tudi prvinsko, "otroško" izkušanje tihih, nežnih, meditativnih zvokov. Po koncertu je sledil še pogovor s skladateljico. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Skupina radiofonskih umetnikov je za letošnji Rojstni dan umetnosti EBU skupine Ars acustica izvedla skupinsko improvizacijo iz svojih kuhinj na platformi AIR, Abstract Infinity Radio, ki nastaja pod okriljem projekta B-AIR. Sodelujoči so pod vodstvom znanega britanskega radiofonskega umetnika in producenta elektronske glasbe Matthewa Herberta nastopili s pripomočki in dejanji v svojih kuhinjah na daljavo, projekt The Kitchen pa so posredovali v izmenjavo zvočnih daril štirinajstih radijskih postaj.
Na prvem koncertu iz cikla abonmajskih koncertov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki ga neposredno prenašamo na programu Ars, bo zvenela glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta in Ludwiga van Beethovna. Glasbeniki bodo pod vodstvom Andreja Vesela v prvem delu koncerta izvedli Mozartovi deli Uvertura k operi Cosi fan tutte in Koncert za violino v D-duru, K.218, kot solist se bo predstavil violinist Tim Skalar Demšar. V drugem delu koncerta pa bo zvenela Simfonija št. 5 v c-molu, op. 67 Ludwiga van Beethovna.
Prvi januar je že po pravilu čas za novoletni koncert dunajskega Glasbenega združenja, na katerem v izvedbi Dunajskih filharmonikov zazveni predvsem glasba dinastije Strauss. Orkester bo vodil avstrijski dirigent Franz Welser-Möst, ki se bo v tej imenitni vlogi predstavil že tretjič, tudi sicer pa ga s Filharmoniki povezuje dolgoletno in plodno umetniško partnerstvo. Program je premišljeno izbran preplet tradicionalnega in jubilejnega, poleg glasbe dinastije Strauss bomo slišali tudi dela njenih sodobnikov. Ob koncu koncerta, ki je tako kot vsa leta vnaprej razprodan, ne bosta umanjkala niti valček »Na lepi modri Donavi«, niti »koračnica Radetzkega«.
Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
Četrti koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent in solist: Lio Kuokman Program: George Gershwin: Rapsodija v modrem Aaron Copland: Simfonija št. 3
Prenos koncertnega večera Črno in belo za Pretežno vokalni cikel 2 Slovenske filharmonije. Zbor Slovenske filharmonije vodi Lorenzo Donati.
Na slovesni prireditvi, ki bo potekala na Gospodarskem razstavišču v okviru 38. izvedbe Slovenskega knjižnega sejma, bosta podeljeni pomembni priznanji za področje leposlovnega ustvarjanja, in sicer nagrada za najboljši literarni knjižni prvenec, podeljuje jo Društvo slovenskih pisateljev, in nagrada Radojke Vrančič, priznanje za mladega prevajalca, ki ga podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Prejemnik nagrade za najboljši knjižni prvenec leta je Pino Pograjc za knjigo poezije Trgetanje (Literarno društvo IA), nagrado Radojke Vrančič pa letos prejme Živa Čebulj za prevod izbrane poezije egiptovsko-francoske pisateljice Andrée Chedid Ubesediti pesem (Književno društvo Hiša poezije). Prireditev, na kateri se bosta nagrajenca predstavila z izbranimi pesmimi iz knjig in v pogovoru, spremljamo v neposrednem prenosu. Pri njeni obliki in izvedbi sodelujejo Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in program Ars.
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs
Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev je tokrat v znamenju elektronske glasbe. Nastopata klarinetist Jože Kotar in violončelist Milan Hudnik, na sporedu pa je glasba slovenskih skladateljev. Program: Lojze LEBIČ: Atelje III za violončelo in elektroniko (zvočnike), Brina JEŽ BREZAVŠČEK: Dve pariški vokalni etudi za elektroniko, Urška POMPE: Saturniidae za klarinet solo*, Tilen LEBAR: Quarantine Diary No. 3-13 za elektroniko, Domen GNEZDA: Percepcija krivde za klarinet, violončelo in elektroniko *krstna izvedba
Tretji koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Ville Matvejeff Martina Filjak (klavir) Program: Nina Šenk: Sence tišine Edvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu op.16 (dodatek) Arvo Pärt: Za Alino Jean Sibelius: Simfonija št.3 v C-duru op.52
Po dolgih letih je Akademija za glasbo to jesen končno dobila nove, urejene prostore, v katerih zdaj izvajajo večino pouka, in sicer v prenovljeni palači Kazina v Ljubljani. Ob tej priložnosti so na akademiji priredili dneve odprtih vrat (14.-25. novembra 2022), v veliki dvorani, ki se po novem imenuje dvorana Julija Betetta, pa že zveni glasba. Nocoj se tam začenja nosilni koncertni cikel akademije z naslovom Tutti, v okviru katerega nastopajo največje zasedbe, ki delujejo na akademiji.Cikel bo odprl Simfonični orkester Akademije za glasbo z dirigentom Markom Letonjo:A. Šnitke: Suita v starem sloguE. Sejourne: Koncert za marimbo in godala (solo: Inti Pucihar, marimba) D. Šostakovič: Simfonija št. 9, op. 70 Nove prostore in potek prenove ter letošnje koncertne cikle smo predstavili v ponedeljkovi oddaji Nove glasbene generacije: Selitev Akademije za glasbo v Palačo Kazina in nova koncertna sezona.
Estonski dirigent Tonu Kaljuste je za koncert filharmoničnega VIP 2 izbral dve monumentalni deli: Paertov Miserere in Rekviem Alfreda Schnittkeja. Izvajajo solisti, Zbor in instrumentalni ansambel Slovenske filharmonije.
Neposredni prenos drugega koncerta abonmaja SOS - Sodobne orkestrske skladbe 2022/23 Slovenske filharmonije. Spored: Neville Hall: so flamed in the air (tako plameneč v zraku) Hans Abrahamsen: let me tell you (naj povem ti) Carl Nielsen: Simfonija št. 4 op. 29 »Neugasljiva« Orkester Slovenske filharmonije Titus Engel, dirigent Nicole Chevalier, sopran
Neposredni prenos drugega koncerta abonmaja SOS - Sodobne orkestrske skladbe 2022/23 Slovenske filharmonije. Spored: Neville Hall: so flamed in the air (tako plameneč v zraku) Hans Abrahamsen: let me tell you (naj povem ti) Carl Nielsen: Simfonija št. 4 op. 29 »Neugasljiva« Orkester Slovenske filharmonije Titus Engel, dirigent Nicole Chevalier, sopran
Drugi koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Rossen Milanov Thomas Caroll (violončelo) Program: Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru op.90 Antonin Dvořák: Koncert za violončelo in orkester v h-molu op. 104 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Sarabanda iz Suite za violončelo solo št. 1 BWV 1007
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
Pred Orkestrom ali Zborom Slovenske filharmonije se velikokrat pojavijo solisti ter pokažejo mojstrsko obvladovanje glasbila in glasbe. Kaj pa mora vsebovati skladba, da lahko rečemo, da je to koncert za glasbilo in orkester? Ali obstaja tudi koncert za pisalni stroj? Orkester Slovenske filharmonije Simon Krečič, dirigent Nejc Kamplet, klavir Blaž Ogrič, rog Grega Rus, kontrabas Jana Trošt, flavta Franci Krevh, povezovalec Program: Chopin, Borne, Mozart, Dittersdorf, Anderson
Neveljaven email naslov