Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Abonma Filharmonični klasični koncerti v sezoni 2024/25 izpostavlja izbrana dela orkestrskega opusa Johannesa Brahmsa, častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani. V njem se bodo lahko obiskovalci med drugim prepustili vsem štirim Brahmsovim simfonijam in obema njegovima klavirskima koncertoma.
Za prvi koncert tega abonmaja se je v Ljubljano vrnil Philipp von Steinaecker, prepričljiv interpret nemškega romantičnega repertoarja, ki se s posebno ljubeznijo posveča tudi glasbi klasicizma. Z Zborom in Orkestrom Slovenske filharmonije se je uvodoma prepustil Brahmsovi žalostinki Nänie, medtem ko je v Mozartovem Tretjem koncertu za rog in orkester kot solist zablestel vodja sekcije rogov Orkestra Slovenske filharmonije Blaž Ogrič, večer pa je okronala Tretja simfonija Johannesa Brahmsa, o kateri je Antonín Dvořák nekoč zapisal: »To je čista ljubezen in srce se ji odpira. Spomnite se na moje besede, ko boste poslušali simfonijo in dejali boste, da sem prav slišal.«
Abonma Filharmonični klasični koncerti v sezoni 2024/25 izpostavlja izbrana dela orkestrskega opusa Johannesa Brahmsa, častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani. V njem se bodo lahko obiskovalci med drugim prepustili vsem štirim Brahmsovim simfonijam in obema njegovima klavirskima koncertoma.
Za prvi koncert tega abonmaja se je v Ljubljano vrnil Philipp von Steinaecker, prepričljiv interpret nemškega romantičnega repertoarja, ki se s posebno ljubeznijo posveča tudi glasbi klasicizma. Z Zborom in Orkestrom Slovenske filharmonije se je uvodoma prepustil Brahmsovi žalostinki Nänie, medtem ko je v Mozartovem Tretjem koncertu za rog in orkester kot solist zablestel vodja sekcije rogov Orkestra Slovenske filharmonije Blaž Ogrič, večer pa je okronala Tretja simfonija Johannesa Brahmsa, o kateri je Antonín Dvořák nekoč zapisal: »To je čista ljubezen in srce se ji odpira. Spomnite se na moje besede, ko boste poslušali simfonijo in dejali boste, da sem prav slišal.«
»Ne komponiram s toni, pač pa z zvoki,« je o pričujoči skladbi zapisal Gérard Grisey. Celih enajst let je nastajalo epohalno delo, ki temelji na značilnostih zvoka samega in njegovem učinku na človeške čute. S pomočjo zvočne analize in posledično spoznavanja spektra alikvotnih tonov določenih zvokov je skladatelj dosegel nove zvočne barve in strukture, ki iz lastnih fizikalnih zakonitosti vplivajo na potek glasbe, torej tudi na obliko. Skladba se izmika predsodkom o tem, kakšna bi morala biti, saj se skladatelj v svojem »velikem laboratoriju« bolj kot kdorkoli posveti navadam poslušanja glasbe. Le redko je izvedena v celoti, v Sloveniji je bila kot takšna izvedena prvič. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Bas Wiegers, violist Garth Knox
Finalisti: Coralia, zbor Univerze v Portoriku Komorni zbor Megaron ZERO8 Juventus, zbor Univerze v Latviji SUHAR, Baskija, Španija
Solisti, Zbor in instrumemntalni ansambel Slovenske filharmonije pod vodstvom Lorenza Donatija v Maši Igorja Stravinskega in oratoriju Orient ekspres Lorenza Donatija
Skladatelji so navdih za svoja dela včasih našli v likovni umetnosti, lahko pa je bilo tudi nasprotno. Najbolj znano delo te vrste je suita Slike z razstave, ki jo je napisal ruski skladatelj Modest Musorgski, ni pa edino ... Kaj je bilo torej prej, glasba ali slika? Orkester Slovenske filharmonije Franci Krevh, povezovalec
Četrti koncert iz cikla Mozartine 2023 je vodil dirigent Slaven Kulenović, kot solist pa se je predstavil klarinetist Jurij Hladnik. V prvem delu nedeljske matineje sta zveneli deli Carla Marie von Webra – Uvertura k operi Evrianta in Kvintet za klarinet in godalni kvartet v B-duru, op. 34, v priredbi za klarinet in godalni orkester, v drugem delu pa Simfonija št. 36 v C-duru imenovana Linška, Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Sedmi koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija, Zbor Slovenske filharmonije dirigent: Rossen Milanov priprava zbora: Jerica Bukovec Program: Claude Debussy: Nokturni Franz Liszt: Simfonija k Dantejevi Božanski komediji
SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO UL Dirigent: Quentin Hindley Juraj Marko Žerovnik: Fimbulvetr (novost), študent Vito Žuraj Edward Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16, solist Sven Brajković Claude Debussy: Preludij k favnovemu popoldnevu Maurice Ravel: Dafnis in Hloa – suita št. 2
Arhitektka in umetnica Polonca Lovšin, sicer docentka na Oddelku za vizualne umetnosti in oblikovanje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, o tem, kako umetnost ob okoljski ogroženosti planeta in nas samih med drugim razvija kreativne rešitve in imaginarne predstave prihodnosti, kar vliva optimizem, ki ga potrebujemo. Predavanje predstavlja umetniške projekte, v katerih Polonca Lovšin raziskuje drugačne načine sobivanja z naravo, v navezavi z deli drugih umetnikov v lokalnem in globalnem okviru. Povezuje jih namreč ideja spremenjenega pogleda na človeka znotraj narave, ki ne gleda le na dobro ljudi, temveč vsega planeta. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Urban Gruden, Miha Oblak in Matjaž Šercelj Spletni urednik: Peter Frank Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični producent: Grega Peterka Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2023.
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Davorin Mori Program: Lojze Lebič: Glasba za orkester Cantico I in II Lojze Lebič: Glasovi za orkester godal, tolkal in brenkal Lojze Lebič: Uvertura za tri instrumentalne skupine
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Šesti koncert cikla Kromatika 2022/23 Jure Gradišnik (trobenta) Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Rossen Milanov Program: Wolfgang Amadeus Mozart: Baletna glasba iz opere Idomenej Damijan Močnik: Koncert za trobento in orkester Franz Schubert: Simfonija št. 4 v c-molu »Tragična«
Festival Ljubljana organizira Mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana, ki bo prvo pianistično tekmovanje takšnih razsežnosti v našem prostoru. Svoje znanje in izkušnje na izjemno visoki ravni bo na dveh finalnih večerih izkazalo šest mladih pianistov, ki se bodo predstavili s klavirskim koncertom. Simfonični orkester RTV Slovenija Ricardo Castro, dirigent finalisti: YUANFAN YANG, Velika Britanija Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir št. 3 v d-molu, op. 30 YANGRUI CAI, Kitajska Sergej Prokofjev: Koncert za klavir št. 2 v g-molu, op. 16 KAI-MIN CHANG, Tajska, Kitajska S. Rahmaninov: Koncert za klavir št. 3 v d-molu, op. 30
Festival Ljubljana organizira Mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana, ki bo prvo pianistično tekmovanje takšnih razsežnosti v našem prostoru. Svoje znanje in izkušnje na izjemno visoki ravni bo na dveh finalnih večerih izkazalo šest mladih pianistov, ki se bodo predstavili s klavirskim koncertom. Simfonični orkester RTV Slovenija Ricardo Castro, dirigent finalisti: VLADISLAV HANDOGI, Belorusija Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir št. 3 v d-molu, op. 30 ROMAN LOPATINSKI, Ukrajina Sergej Prokofjev: Koncert za klavir št. 2 v g-molu, op. 16 KOSTANDIN TASHKO, Albanija Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir št. 4 v G-duru, op. 58
Skoraj 2500 let je že minilo, odkar je starogrški dramatik Sofoklej napisal tragedijo Antigona, njeno sporočilo pa je še vedno aktualno. Oddajo o njej smo uprizorili v dvorani Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Avtor oddaje: Nejc Rožman Ivančič, prevajalec: Kajetan Gantar, režiserka: Ana Krauthaker pomočnik režije: Andrej Jus, Kreon: Vladimir Vlaškalić, Antigona: Doroteja Nadrah, Ismena: Lara Wolf, Hajmon: Stane Tomazin, Tejrezias: Sandi Pavlin, Glasnik: Nejc Cijan Garliatti, Stražar: Žiga Udir, vodja zbora: Matija Vastl, zbor: Lara Beršnak, Ema Jugovic, Petra Kodba, Špela Lovrec in Anamarija Malovrh, glasbeni izvajalec: Goran Krmac, bralka: Barbara Zupan, urednik oddaje: Vlado Motnikar, zvokovna mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden, asistenta: Gašper Vodlan in Liam Samsa, luč: Marko Levičnik.
Iz Slovenske filharmonije: Prenos koncerta za abonma PVC Zbor Slovenske filharmonije s solisti pod vodstvom Jerice Bukovec Franci Krevh in Matevž Bajde, tolkala Gregor Klančič, orgle Tokrat smo v družbi kompozicij In mon(d)o numerico/V svetu števil, oziroma Na način števil Bojane Šaljić Podešva, Raua needmine/Prekletstvo železa Velja Tormisa in V tihem šelestenju časa … Lojzeta Lebiča. Izbrani skladatelji niso obremenjeni z zgodovino glasbe: narobe, prežeti so z njo do take mere, da glasba iz njih govori samo še v jeziku, ki je njim lasten. Seveda v njihovih delih slišimo glasbene elemente kot so ritmične repeticije – a te so se spremenile v obrede, korale, ki so postali odmevi krožečih prostorov in klasično glasovno postavitev, a na način, ki nas katapultira v vesolje. V njihovih delih je zvok obdržal primarno, hkrati prastaro in prihodnjo vlogo, invokacijo nevidnega in neslišnega, a še kako močnega.
Zbor Slovenske filharmonije s solisti pod vodstvom Jerice Bukovec Franci Krevh in Matevž Bajde, tolkala Gregor Klančič, orgle Tokrat smo v družbi del In mon(d)o numerico/V svetu števil, oziroma Na način števil Bojane Šaljić Podešva, Raua needmine/Prekletstvo železa Velja Tormisa in V tihem šelestenju časa Lojzeta Lebiča. Izbrani skladatelji niso obremenjeni z zgodovino glasbe: narobe, prežeti so z njo do take mere, da glasba iz njih govori samo še v jeziku, ki je njim lasten. Seveda v njihovih delih slišimo glasbene elemente, kot so ritmične repeticije – a te so se spremenile v obrede, korale, ki so postali odmevi krožečih prostorov, in klasično glasovno postavitev, a na način, ki nas katapultira v vesolje. V njihovih delih je zvok obdržal primarno, hkrati prastaro in prihodnjo vlogo, invokacijo nevidnega in neslišnega, a še kako močnega.
Peti koncert cikla Kromatika 2022/23 Barbara Jernejčič Fürst (mezzosopran) Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Mihhail Gerts Program: Franz Schubert: scenska glasba za igro Rozamunda, ciprska princesa, izbor Alban Berg: Sedem zgodnjih pesmi za glas in orkester Hans Rott: Simfonija št. 1 v E-duru
Osrednje ime tokratnega sporeda na abonmaju Sodobnih orkestrskih skladb je angleški skladatelj George Benjamin, ki je navdih za Palimpsesta našel v glasbenih palimpsestih. V njegovem primeru gre za knjigo, v kateri so bili različni notni zapisi spraskani in odstranjeni z namenom, da bi jo bilo mogoče uporabiti za vedno nove zapise. Na simboličen način bomo tako lahko poslušali glasbe, ki so se zapisane na istem mestu in se v isti knjigi znašle v različnih časovnih obdobjih. Večer so napolnile še skladbe Mauricea Ravela, Conlona Nancarrowa ter Igorja Stravinskega. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Franck Ollu Maurice Ravel, Couperinov nagrobnik George Benjamin, Palimpsesta Conlon Nancarrow (transkr. Yvar Mikhashoff, Charles Schwobel), Študija št. 7 Igor Stravinski, Simfonija v treh stavkih https://filharmonija.si/koncert/potovanje-skozi-cas/ Neposredni prenos iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma sta pospremila napovedovalka Lidija Hartman in urednik prenosa Lovrenc Rogelj.
Na tretjem koncertu cikla Mozartine 2023 so zvenela dela nemškega baročnega skladatelja Georga Philippa Telemanna, ki je za časa življenja sodil med najbolj cenjene skladatelje, danes pa se ga zaradi velikanskega opusa rahlo podcenjuje. Da pa je bil Telemann ne le genialen skladatelj, temveč tudi sila barvit in duhovit, so s koncertom dokazali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, čembalist Domen Marinčič in solisti: Irena Kavčič, Gregor Fele, Cristina Monticoli, Kana Matsui in Gea Pantner.
Prenos tradicionalnega recitala Prešernove poezije s Prešernovega trga v Ljubljani z nagovoroma ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko ter dramskega igralca in predsednika Združenja dramskih umetnikov Slovenije drr. Boris Mihalja, ki med drugim pravi, da je slovenski kulturni praznik "praznik vseh državljanov in Slovencev zunaj državnih meja. Obeležuje spomin na skupen izvor in je opomnik naše trdne podlage, iz katere izraščamo kot sosedskim narodom enakovredna skupnost." Na novogoriškem Bevkovem trgu se predstavljajo člani Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in njihovi gostje z obeh strani nekdanje meje; na mariborskem Grajskem trgu zdajšnji in nekdanji člani ansambla Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor in Lutkovnega gledališča; v Ljubljani pa igralci iz vseh ljubljanskih gledaliških hiš, upokojeni člani in samostojni ustvarjalci. Režiser Klemen Markovčič, napovedovalka Lucija Grm, tonski mojster David Lap, asistenka režije Tina Ogrin, urednik oddaje Matej Juh. Vir foto: Bobo (izrez fotografije)
Neveljaven email naslov