Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


15.04.2018

Miha Kranjc

Vsako obdobje v človekovem življenju ima svoj čar. Tudi čas staranja, ki se mu vsi približujemo. Miha Kranjc, diplomirani ekonomist, si je za svojo magistrsko nalogo izbral temo stigme povezane z domovi za starejše, področje na katerem sedaj aktivno deluje. V Zavodu Aktivna starost prek programov spodbuja in nagovarja starejšo populacijo k aktivnemu udejstvovanju na vseh področjih življenja, fizičnem, kognitivnem in socialnem. Verjame, da bi moral vsak po svojih močeh prispevati k boljši družbi, zato se aktivno udejstvuje tudi kot boter v enem izmed vzgojnih zavodov. Z Miho Kranjcem se bo v noči na nedeljo pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.


14.04.2018

Leticija in Lucijan Fortin

»Magičnost gibanja« se imenuje skupina, ki izvaja in uči tisočletja stare energijske in meditacijske tehnike na delavnicah po vsej Sloveniji. Delavnice Magičnost gibanja so namenjene učenju gibalnih energijskih in meditacijskih tehnik, s katerimi zbiramo svojo energijo in dvigujemo zavest. Z rednim izvajanjem tehnik se naučimo prepoznavati in obvladovati svojo energijo, se zavarovati pred izgubo le-te, spoznati svoje omejitve in se z njimi soočiti. Na nočni obisk prihajata Leticija Fortin in Lucijan Fortin, ki vodita delavnice na Obali. Povabila ju je Vesna Potočar Godnič.


13.04.2018

Peter Napotnik

Peter Napotnik je bil reševalec na motorju vse do trenutka, ko mu je nepazljiv voznik na intervenciji zaprl pot in s tem za zmeraj spremenil življenje. Ko se je prebudil, se je zanj začelo novo življenje. Kako se je navadil nanj, kaj počne danes, kako je njegova nesreča vplivala na druge reševalce? Z voditeljem Juretom K. Čoklom takoj po polnoči – tudi z odgovori na vaša vprašanja.


12.04.2018

Bern Jurečič

Na nočnem obisku je bil čBern Jurečic , učitelj astrologije, predavatelj in pisec člankov o vplivu planetov na naše življenje. Je predsednik astrološkega društva Slovenije in ima mednarodno veljaven astrološki certifikat ISAR, ki ga je leta 2009 pridobil v Ameriki. Prisluhnite pogovoru v katerem je povedal tudi kakšno svojo anekdoto in dal namig za poslušalce.


11.04.2018

Simona Šabić in Anja Mihevc – DrogArt

Ko na drugi strani telefonske linije zaslišiš nasmejan, prijeten glas, kar veš, da bo nočno druženje veselo in sproščeno. Na Nočni obisk prihajata Simona Šabić in Anja Mihevc. Obe sta aktivistki, polni energije. Delujeta v nevladni organizaciji DrogArt, ki si prizadeva za zmanjševanje škodljivih posledic drog in alkohola. Pleši z glavo, Izberi sam, Iz principa, Kemseks – kaj se skriva za projekti, ki nagovarjajo mlade, nam bosta Simona Šabić in Anja Mihevc povedali v noči s torka na sredo.


10.04.2018

Marjan Videnšek

“Brez hrane ne bi mogel živeti – že če preskočim en obrok, sem ves siten,” meni marsikdo. Pa kljub temu zajtrkuje kavico, sredi dneva kar med delom v naglici pogoltne sendvič in zvečer pred televizijio grizlja čips. Nič od tega pravzaprav ni hrana, pogosto pa je naše telo lačno tudi gibanja in počitka. V nočnem programu gostimo Marjana Videnška, ki že več kot desetletje v okviru zavoda Preporod ozavešča ljudi o zdravem življenjskem slogu, ustreznem prehranjevanju in postenju, s katerim telom osvežimo in pomladimo.


09.04.2018

Simon Koblar

Njegova magistrska naloga je v strokovni javnosti vzbudila veliko zanimanja. Predavanja na Urbanističnem inštitutu RS, kjer jo je predstavil, so se udeležili študenti, arhitekti, strokovnjaki s področja trajne mobilnosti in celo predstavniki mestne občine ter Ljubljanskega potniškega prometa. Raziskovalec na Urbanističnem inštitutu RS Simon Koblar je napisal Predlog alternativnega omrežja javnega potniškega omrežja v Ljubljanski urbani regiji, v katerem je razdelal pomanjkljivosti trenutnega sistema in predlog prevetritve, ki jo ljubljanski javni promet gotovo potrebuje, saj je shema avtobusnih prog, kakršno poznamo danes, v osnovi še precej podobna tisti iz leta 1971.


08.04.2018

Aleš Hostnik in Miha Žargi

Narava se končno prebuja in z njo tudi tekači, ki se že pripravljajo na novo tekaško sezono. Tek je odlična, poceni in večini dostopna sprostitev, dobra za naše srce, sklepe in stas. Če tečemo z namenom doseganja ciljev in kilometrov, se moramo pripraviti. Kako, bomo z gostoma, ki sta del uradnih tekaških priprav najbolj množične športne prireditve pri nas in tudi sama tekača, predstavili v nočnem obisku. Z nami bosta Aleš Hostnik, pobudnik in vodja projekta Priprave in Miha Žargi, vodja trenerskega dela.


07.04.2018

Tanja Princes

Sedmi april bo znova »Dan za spremembe«. To bo že deveta velika vseslovenska prostovoljska akcija. Za našo nočno gostjo pa je dan za spremembe vsak dan in način življenja, s katerim podira tabuje in stigme. Na nočni klepet prihaja Tanja Princes, profesorica defektologije, specialna pedagoginja, zaposlena na Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Vipavi. Svojo poklicno pot je posvetila športu in vključevanju invalidov v družbo. Njeno osnovno vodilo je: Enake možnosti za vse ljudi. Gosti jo Barbara Kampos.


06.04.2018

Eva Bolha

Na nočni obisk prihaja nova načelnica Zveze tabornikov Slovenije Eva Bolha. 27-letna arheologinja taborništvu že vrsto let posveča svoje življenje, od vodništva do dela načelnice za mednarodno dejavnost. Je tudi prva predstavnica ženskega spola, ki je zasedla to mesto. Njena vizija je, da bi pod njenim vodstvom zveza tabornikov postala najpomembnejša mladinska organizacija v Sloveniji, ob tem pa si želi še izboljšati delo s prostovoljci, za katere pravi, da so bistvo njihovega delovanja. Prisluhnite pogovoru v nočnem programu Radia Slovenija – po polnoči.


05.04.2018

Anita Šumer

Samostojna prevajalka Anita Šumer je pred leti začela raziskovati, ali obstaja še kakšen drugačen način peke kruha od tega, ki ga vsakodnevno uporabljamo. Našla je zanimiv recept peke z drožmi, ki postaja vse bolj priljubljena predvsem pri ljudeh, ki imajo težave z žolčem. Izdala je tudi knjigo o peki kruha in peciva Drožomanija, ki jo bo predstavila po polnoči.


04.04.2018

Dunya Tinauer

Mlada sopranistka Dunya Tinauer kot operna pevka nastopa že 15 let doma in v tujini, med drugim tudi na Hrvaškem, v Srbiji in Italiji. Kot solistka je nastopila v glavni vlogi opere La Cecchina in vlogi druge hčere v Deseti hčeri. Je dobitnica Prešernove nagrade UL Akademije za glasbo, bila pa je tudi štipendistka Wagnerjevega sklada za udeležbo na Wagnerjevem festivalu v Bayreuthu v Nemčiji. Na nočni klepet je Dunyo Tinauer povabil Sandi Horvat.


02.04.2018

Žiga Divjak

Prvo noč po premieri svoje nove gledališke predstave-raziskave z naslovom 6 prihaja na nočni obisk režiser Žiga Divjak. Predstava temelji na resničnih dogodkih, ki so se februarja 2016 zgodili v Kranju. Šest mladoletnih prosilcev za azil brez spremstva odraslih zaradi burnega nasprotovanja ni bilo sprejetih v tamkajšnji dijaški dom. O tem, zakaj je ta zgodba pomembna, o strahu, o razdiralni politiki, pa tudi o odmevni predstavi, Človek, ki je gledal svet, ki je še zmeraj na sporedu Mladinskega Gledališča v Ljubljani. O Novi pošti kot interdisciplinarnem rezidenčnem projektu ekipe režiserjev in igralcev. Žigo Divjaka je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


01.04.2018

Matjaž Rušt, Luka Cjuha in Bojan Velikonja

To, kar so videli, lahko vidimo bralci časopisa Dnevnika in obiskovalci razstave. Nočnih gostov bo tokrat več: Matjaž Rušt, Luka Cjuha in Bojan Velikonja. Kaj so odlike dobre fotoreportaže in fotografije? Ali lahko dobra fotografija spremeni svet na bolje? Po polnoči. Darja Groznik z vprašanji in fotografi z odgovori.


31.03.2018

Uroš Borjančič

Uroš Borjančič je profesor fizike na Šolskem centru Srečka Kosovela v Sežani. Njegov način dela in priljubljenosti med dijaki odstopa od stereotipov o profesorjih fizike – je zgovoren in , poln energije. Verjame, da s svojimi metodami dela mlade lahko navduši za fiziko in naravoslovje. O njegovih načinih poučevanja, drugačnih pristopih dela z mladimi in viru energije ga bo spraševala Janja Novoselc.


30.03.2018

Tomaž Sterle

"Treznost je priložnost," pravi Tomaž Sterle. Ponosno pove, da letos minevata dve leti, odkar je trezen. Z alkoholom se je srečal že v srednji šoli. Omamne substance so vedno bolj obvladovale njegovo zasebno in službeno življenje. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima pri nas težave z alkoholom približno 200.000 ljudi - v tem oziru smo "mokra družba". " Kar je bilo, je bilo," pravi Tomaž danes. Star je 39 let, hodi v službo in ob delu študira; v prostem času bere in hodi v hribe. O svoji preteklosti, sedanjosti in prihodnosti bo iskreno govoril v noči s četrtka na petek. Na nočni obisk ga je povabil Iztok Konc.


29.03.2018

Tina Krajnc

Na obisk v nočni program prihaja Tina Krajnc, ki nadaljuje družinsko tradicijo izdelovanja izdelkov iz lesa, ki sta jo začela že njen ded in oče. Danes ustvarja s partnerjem Markom, s katerim gradita znamko Moi, za katero se skrivajo čudoviti leseni metuljčki in drugi modni dodatki. O njeni podjetniški poti, iskanju drugačnih, inovativnih poti v življenju in mladostni energiji, pa v prvi uri nočnega programa.


28.03.2018

Luka Mancini

Vse in vsi smo narejeni iz zvezdnega prahu, lahko pogosto slišimo. Pa ne le, da je vse narejeno iz enakih gradnikov, tudi vzorci gradnje se v vesolju ponavljajo. “Iskanje in prepoznavanje vzorcev v naši družbi, okolju, naravi in vesolju je temelj tega, kar imenujemo znanje. Prepoznavanje vzorcev vzpostavlja ločnico med tem kar razumemo in med tistim kar ne. Med redom in kaosom.”, pravi nocojšnji nočni obiskovalec, mag Luka Mancini, ki nam bo v začetku sredine noči predstavil osnovne principe skozi katere narava tvori vzorce. Kaj je tako posebnega na zlatem rezu in zakaj v naravi tako pogosto najdemo ravno Fibonaccijevo zaporedje števil, sta le prvi na seznamu vprašanj, ki jih bo Luki Manciniju zastavila Lea Ogrin.


26.03.2018

Tina Kolenik

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


25.03.2018

Društvo Po medvedovih stopinjah

Se da v enem dnevu prehoditi 64 kilometrsko pot v osrčju kočevskih gozdov, ki preizkuša meje vzdržljivosti? Katja, Franci in Tomi, ki enega najtežjih ekstremnih pohodov pri nas pripravljajo, pravijo da! Rekreativni pohod, ki je kot tak edinstven v svetu, je zahteven tako z organizacijskega, kot tudi s tehničnega in varnostnega vidika. V noči na nedeljo bomo s člani turistično športnega društva Po medvedovih stopinjah, ki istoimenski pohod pripravljajo, odkrivali tudi skrivnosti neokrnjene narave in bogate kulturne dediščine na Kočevskem.


Stran 90 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov