Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


12.01.2018

Tjaša Hrovat in Uroš Steklasa

Tjaša Hrovat in Uroš Steklasa sta že dobro uigran par, ki deluje v sožitju tako v glasbi kot tudi zasebno. Združila ju je ljubezen do glasbe, ki jo skupaj le še nadgrajujeta – pišeta besedila in melodije, lani so Ognjeni muzikanti z njuno pesmijo slavili na festivalu Slovenska polka in valček, izdala pa sta tudi svoja prva singla. Čez en teden je pred njima nov velik izziv – v vlogi Pepelke in njenega princa bosta v Kulturnem domu Radomlje nastopila v novem muzikalu Pepelka. O svojem glasbenem in gledališkem ustvarjanju bosta Uroš in Tjaša več povedala v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


11.01.2018

Izbor pozitivnih zgodb leta 2017

Ker namenjamo mediji vse preveč časa in prostora zgodbam s slabim prizvokom, smo se odločili, da vam (še vedno) na začetku leta tudi v nočnem programu ponudimo v poslušanje izbor pozitivnih zgodb, ki smo jih na Radiu Maribor zbrali v letu 2017. Nastalo jih okoli 50, za to noč smo jih izbrali 10 in jih bomo nanizali med polnočjo in drugo uro zjutraj.


10.01.2018

Ivan Bernik - sociolog, raziskovalec spolnega vedenja

"Ne moški, spremenile so se ženske," ugotavlja sociolog Ivan Bernik, ki je eden največjih strokovnjakov na področju spolnosti v Sloveniji. Povedano podpirata podatka, iz katerih razberemo dve stvari: pri nas imajo ženske prvi spolni odnos prej kot moški, kar polovico žensk pa erotično privlačijo tudi osebe istega spola. Prof. Bernik nam bo v nočnem pogovoru razkril podrobnosti o spolnem in intimnem življenju v Sloveniji. Kaj se dejansko dogaja za vrati naših spalnic? O čem fantaziramo in kaj pričakujemo? Ali so naše zveze monogamne ali odprte tudi za druge spolne partnerje? Kako velika je želja po eksperimentiranju? Prisluhnite nam v noči s torka na sredo. Z dr. Ivanom Bernikom se bo pogovarjal Iztok Konc


08.01.2018

Tatjana in Mitja Butul nas peljeta na Šrilanko

Noč iz nedelje na ponedeljek nas bo popeljala na šrilanške plaže. Tja nas bosta s svojimi zgodbami pospremila Tatjana in Mitja Butul, ki toplejšo polovico leta preživita na svoji primorski domačiji, mrzlo polovico leta pa v njunem drugem domu na otoški državi v Indijskem oceanu. Letos sta odhod v Azijo malce zamaknila, zato ju bo pot pred tem pripeljala še v ljubljanski studio. Prek radijskih valov vas bomo najprej peljali na sprehod po nasadu oljk na Manžanu, nato pa še v nasade ananasa, cimeta in belega čaja na Šrilanko. O šrilanški kulturi ter običajih in o umetnosti povezovanja naše kulinarike s šrilanško, po polnoči v družbi Darja Pograjc.


07.01.2018

Dr. Peter J. Verovšek

Verjetno ni nič čudnega, da se je dr. Peter J. Verovšek odločil za študij politologije in mednarodnih odnosov, saj so slednji pustili močan pečat v njegovi zgodbi in zgodbi njegove družine. Rodil se je v ZDA slovenskim staršem, mednarodno maturo opravil v Ljubljani, nato študij znova nadaljeval čez lužo, doktoriral na Univerzi Yale, tri leta predaval na Harvardu, zdaj pa se je spet vrnil na staro celino, kjer živi in predava v Sheffieldu v Veliki Britaniji. Od zgodovinskega spomina do EU in Brexita, od tranzicijske pravičnosti do črnega pasu v brazilskem jiu- jitsu. Dr. Petra Verovška vse to izredno zanima in vsem tem ga bo povprašala Mojca Delač, ki ga je povabila na naš nedeljski nočni obisk.


06.01.2018

Ines Paravan

Na nočni obisk pride Ines Paravan, profesorica pedagogike, certificirana psihoterapevtka transakcijske analize, mediatorka. Je tudi pevka in popotnica. Kot sama pravi, si prizadeva za ohranjanje radovednosti, kritičnega uma in radosti v življenju. Obožuje horizonte v glavi in naravi, je še namignila gostiteljici, Barbari Kampos.


05.01.2018

Bernarda Škrabar

Bernarda Škrabar je po izobrazbi magistra varstvoslovja, podeljen ji je bil tudi naziv ambasadorka znanj, že 11 let pa dela v detektivskem poklicu, ki je bil zanjo ljubezen na prvi pogled. O sebi pravi, da je samosvoja upornica, ki ne mara povprečja. Njen vzornik je Allan Pinkerton, detektiv, ki je v 19. stoletju ubral neodvisno pot, v svojih vrstah pa imel tudi kar nekaj žensk, in to v obdobju, ko še niso imele niti volilne pravice. Bernarda proučuje detektivsko dejavnost in se trudi za njen razvoj, zato je lansko leto prvič v zgodovini naše države gostila profesionalne tuje detektive ene najmočnejših detektivskih organizacij na svetu in nas postavila na svetovni zemljevid detektivov. Na nočni obisk je Bernardo Škrabar povabila voditeljica Tadeja Bizilj.


04.01.2018

Ivo Mojzer

Prvi nočni program novega leta s totega konca bomo polepšali s poznanim in prepoznavnim glasbenikom in pevcem IVOM MOJZERJEM. Ob koncu starega leta je presenetil z avtobiografijo in istoimensko novo zgoščenko »Srečen je, kdor zares živi«. Na nočno predstavitev slovenske in tudi štajerske žive legende ga je povabil voditelj nočnega programa Zoran Turk.


03.01.2018

Hana Stupica

Rokavička, izgubljena v snegu. V njej se stiskajo in spijo živali. Lisica na zasneženi jasi. Taščica v rdečih škorenjcih … Veliko pravljičnih likov so že upodobili njeni čopiči in čisto vsak je nekaj posebnega. Živali riše raje kot ljudi. Četudi se je spočetka skorajda upirala talentu, ki ji je bil položen v zibko in si želela postati balerina, so danes ilustracije njeno življenje. Ne razglablja preveč o njihovih skritih pomenih, o podtonih in sporočilih, ki jih nosijo pravljice. Ideje, ki se oplajajo od vsepovsod, tudi iz čisto vsakdanjih življenjskih prigod, rada čim prej prenese na papir. Hano Stupica je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


31.12.2017

Polona Ramšak

V Nočnem programu ste v letu 2017 slišali veliko zanimivih zgodb ljudi. Prek 300 smo jih gostili v živo, kot temu rečemo radijci. Leto zaokrožujemo s prav posebno zgodbo. Zgodbo za dva: Polono in Jona. Življenjski poti sta se prekrižali in nastala je tudi radijska igra, ki govori o resnični zgodbi najstnika v rejništvu. Povod za igro so bili dnevniški zapiski, ki jih je pisala Polona Ramšak, gostja Darje Groznik v zadnji noči starega leta.


30.12.2017

Igor Košuta

Skupino Ano ur’co al’ pej dvej sestavljata vokalni kvartet in instrumentalni trio. Posebnost zamejskega ansambla je ta, da igra predvsem slovenske tržaške narodne ali ponarodele pesmi. Nastopajo v slovenskih tržaških narodnih nošah in tudi tako vrednotijo ljudsko izročilo. Skupina je sodelovala na različnih glasbenih festivalih v Sloveniji z odličnimi uvrstitvami, udeležuje se tudi kulturnih prireditev v Italiji in Avstriji. Beležijo 20-letnico delovanja in ob tej priložnosti je Smilja Baranja k pogovoru povabila vodjo skupine, Igorja Košuto.


29.12.2017

Aleš Ogrin

Prazniki so čas veselja in zabav, ki si jih lahko popestrimo tudi s pripravo okusnih koktajlov. V noči na petek boste v oddaji Nočni obisk spoznali enega izmed najbolj uspešnih slovenskih barmanov, predsednika Društva barmanov Slovenije, Aleša Ogrina. Kaj je potrebno, da naredimo dober koktajl in zakaj je to posebna vrsta umetnosti? Kateri koktajli so najstarejši in kateri najbolj legendarni? Kateri so povezani s posebnim protokolom uživanja in kateri koktajli se pijejo le ob posebnih priložnostih? Kaj pomeni biti dober barman in kako se je umetnost mešanja pijač spreminjala in razvijala, vam bo razložil Aleš Ogrin. Z vami bo delil tudi recepte in ideje za pripravo prazničnih mešanih pijač, da boste lahko v novo leto vstopili malo drugače.


28.12.2017

Robert Pikl

Na nočni obisk prihaja Robert Pikl, eden najbolj delavnih domačih studijskih in koncertnih kitaristov. Pravi, da je sodeloval že na več kot 150 stilsko raznolikih glasbenih projektih domačih in tujih glasbenikov. Od leta 2012 je idejni vodja, pevec in avtor skladb electro-swing-gypsy zasedbe Manouche. Ta za leto 2018 napoveduje tretji album. V nadaljevanju bomo poslušali glasbenike, ki bodo pogledali na leto 2017 in nam izdali tudi kakšno željo za leto 2018. Z nami bodo: Alya, Kevin Koradin, Rudi Bučar, Bohem, Mi2, Maja Keuc, Iztok Novak Easy, Sweat Peak, Bohem, Ivo Mojzer, Okustični… Da pa bo vse skupaj še bolj napeto, pa bo za vse nas v leto 2018, po astroloških znamenjih, pokukala tudi Zlatka Berko. Torej več kot dovolj razlogov, da boste del, ali pa morda kar celo noč, preživeli v naši družbi. Vaš gostitelj bo Robert Zajšek.


27.12.2017

Bogdana Herman

Njen glas ima kristalen, jasen zven. Z njim zna začarati, pobožati in podrezati v skrite žepe naših src. Že več kot tri desetletja raziskuje polja slovenske ljudske muzike in zmeraj odkrije kaj še nepoznanega našim ušesom. Njene interpretacije so čiste in sveže. Nobenega pompa in okraskov. Neposredno in zares. Pa naj poje sama, ob spremljavi živih instrumentov, ali v sozvočju z digitalnimi impulzi. Bogdana Herman ni le prvi glas ljudskih pesmi, je tudi ženska eruditske širine in odkrite, odločne besede. Nočni pogovor, na katerega jo je povabila Nada Vodušek, se bo dotikal mnogih tem. Seveda pa bo gosto prepreden tudi z muziko.


25.12.2017

Nočni obisk

Ob telefonu vas v nočnem programu pričakuje voditeljica Mojca. Zanima jo, kako preživljate te praznike, kdo vse se je ali se ni spomnil na vas in kakšne načrte imate za leto, ki prihaja.


24.12.2017

Cole Moretti

Zadnjo predpraznično noč bomo preživeli v družbi pevca, kitarista in radijskega sodelavca, ki je leta '93 s skladbo Tih deževen dan, zastopal Slovenijo na izboru za Pesem Evrovizije. Čeprav Cole Moretti ni izučen glasbenik, je glasba več kot 40 let del njegovega življenja. Avtor številnih skladb in tudi znamenite, Mojster Miha – bomo zmogli?, se nam bo pridružil na nočnem obisku v nedeljo, 24. decembra.


23.12.2017

Mateja Zupančič

Gostja v nočnem programu bo Mateja Zupančič. Od leta 2012 živi v Kabulu, kjer kot svetovalka za razvojne in humanitarne zadeve dela za več nevladnih organizacij. Preučila je več sto intervjujev z ljudmi iz različnih delov Afganistana, na podlagi katerih je napisala več deset poročil o različnih temah – od migracij do opolnomočenja žensk. Od leta 2005, ko je prvič obiskala Kabul, so se varnostne razmere znatno poslabšale, pravi Zupančičeva, ki bo spregovorila tudi o položaju žensk in obljubljenih porokah, vplivu kozervativnih skupin, migracijskih paradoksih in o spogledovanju mladih z Zahodom. K poslušanju vabi Mateja Brežan.


22.12.2017

Alenka Artnik

Ne zgodi se ravno pogosto, da imamo v našem studiu sogovornico, ki lahko dobesedno brez zraka zdrži nekaj minut. Plavalko, ki je dosegla magičnih 100 metrov globine na vdih in je aktualna svetovna in evropska prvakinja in rekorderka. Alenka Artnik, ženska z zgodbo, ki je lahko navdih marsikomu in se že zdaj zdi filmska. Takoj po polnoči v družbi voditelja Jureta K. Čokla.


21.12.2017

Zlatka Dreo

Decembrski čas zaznamuje več družabnosti in tudi obilje kulinaričnih srečanj. Kaj hitro pa smo lahko v zadregi, če ne poznamo pravil bontona. O bontonu pri obloženi mizi, s praktičnimi nasveti, pa o bontonu doma in po svetu, bontonu skozi čas, v poslovnem okolju in pri nebesednem komuniciranju bo v pogovoru s Teodorjem Bostičem spregovorila Zlatka Dreo iz izobraževalne ustanove IZZA, tudi avtorica knjižne uspešnice Pot v poslovni svet. Prisluhnite po polnoči.


20.12.2017

Prvi posredovalci – reševalca Matjaž Andrejc in Boštjan Čavničar

Prostovoljci, ki ob zastoju srca ali kapi pomagajo kot prvi posredovalci, v nekaterih krajih že uspešno dopolnjujejo nujno medicinsko pomoč. Tako so se za uvedbo prvih posredovalcev po analizi potreb odločili tudi na območju, ki ga pokriva nujna medicinska pomoč Velenje. V Nočnem obisku nam bosta reševalca Matjaž Andrejc in Boštjan Čavničar predstavila delovanje prvih posredovalcev. Govorili bomo tudi o tem, kako se omenjeni sistem uspešno postavlja na celotnem območju naše države.


Stran 94 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov