Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


Nočni obisk

5418 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


27.11.2014

Peter Misja

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


26.11.2014

Veronika Jug Adamovič in Petra Oražem

Veronika Jug Adamovič in Petra Oražem v svoji trgovinici kar pred vami zmeljeta moko ali kosmiče, in to iz vseh vrst certificiranih ekoloških žit. V Mok'ci sta dva mlina - tisti v vitrini je namenjen za mletje izključno brezglutenskih žit. Ko čakate na svojo sveže zmleto moko - mimogrede, najbolje jo je porabiti v tednu dni -, lahko o življenju s celiakijo ter vseh možnostih in na drugi strani pasteh pri pripravi brezglutenskih jedi marsikaj izveste "iz prve roke": Veronika ima dva otroka s to boleznijo. Od kod ideja za Mok'co, s kakšnimi težavami se soočata, ko iščeta kakovostno slovensko žito, česa vsega ne razumemo v povezavi s celiakijo, kako se odločiti med denimo rdečo in črno kvinojo, je le nekaj vprašanj zanju. Še več jih bomo zastavili drevi po polnoči v Nočnem programu.


24.11.2014

Barbara Pia Jenič

Stremi k temu, da gledalec ni več le pasivni subjekt, ki mora slediti navodilom, ki mu jih da izvajalec, temveč da mu omogoči odprto igralno polje, na katerem lahko izkusi neusahljivo raziskovalno otroško naravo v njem samem. Je ustanoviteljica, umetniška vodja in direktorica zavoda Senzorium, gledališča, ki se v naš prostor umešča s prav posebnim poslanstvom, ki ga uresničuje tako, da s svojimi predstavami ustvarja igrišče za javnost in udeležence. O umetnosti kot osebni izkušnji in ne le kulturni informaciji ter o samem senzoričnem jeziku sploh se bo z Barbaro Pio Jenič nekaj minut po polnoči pogovarjal Marko Rozman.


23.11.2014

Pogovori z Mojco Blažej Cirej

Zunaj je postalo že prav hladno in mrakobno, ampak v dobri družbi nam bo noč minila prijetno in kot bi mignil. Voditeljica Mojca vas vabi, da jo pokličete in poklepetate z njo. Zanima jo vse, kar se vam je zadnje čase zgodilo – vam osebno ali v vašem kraju in vesela bo tudi kakšne dobre šale. Nekaj po polnoči vabljeni v družbo Mojce Blažej Cirej


22.11.2014

Darka Verbič

November je mesec boja proti odvisnostim. Vsak dan se srečujemo z različnimi vrstami zasvojenosti, ki se jih sploh ne zavedamo. Po polnoči bomo gostili psihoterapevtko realitetne terapije Darko Verbič. Vrsto let je delala z odvisniki v zaporu, zdaj vodi tudi skupino svojcev za samopomoč. Do zgodnjih jutranjih ur boste v družbi voditeljice Jane Samsa. Avtor prispevka: Jana Samsa


21.11.2014

Domen Vivod - o delu telesnih stražarjev

Poklic telesnega stražarja je zagotovo eden najtežjih in najbolj skrivnostnih. Marsikdo bi ob tem najprej pomislil na nasilnega silaka, ki pred varovano osebo dela prostor za njeno varno gibanje. A telesni stražarji so vse prej kot to. Opraviti morajo zahtevna strokovna izobraževanja, biti morajo izredno disciplinirani in vseskozi v brezhibni telesni formi, pa tudi diskretni. Na nočnem obisku se nam bo pridružil Domen Vivod, direktor varnostnega podjetja, ki se ukvarja z varovanjem oseb. Pojasnil nam bo, kakšen je poklic telesnega stražarja, kdo stražarja sploh potrebuje, pa tudi kakšne so varnostne razmere v Sloveniji in zakaj se nekdo odloči za poklic, pri katerem zavestno tvega tudi svoje življenje. Domna Vivoda bo v prvih urah petka gostil Aleš Ogrin.


20.11.2014

Dušan Hedl

Dušan Hedl, vodja mariborskega Subkulturnega azila in glasbeni nostalgik, se je v letošnjem letu lotil več izzivov : koncerta YESTERAY DANES, kjer je združil glasbene skupine iz 60-tih,sodeloval je pri ustvarjanju dokumentarnega filma MARIBOR, POZABLJENI JUGOSLOVANSKI LIVERPOOL in pri ponovni oživitvi GALERIE88, prve slovenske neodvisne galerije. Na klepet smo ga vabimo nekaj po polnoči, gost pa bo poleg zanimivih zgodb pogovor začinil z glasbo iz obdobja 60-tin in 70-tih let prejšnjega stoletja. Z Dušanom Hedlom se bo pogovarjala Darinka Čobec.


19.11.2014

Rok Dežman

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


17.11.2014

prof. Romana Marolt

Človeški naravi je prirojeno, da išče lepoto in skladnost. Skozi celotno zgodovino človeštva je oblikovanje pričesk hodilo z roko v roki z razvojem kulture, umetnosti in estetike. Lasje še danes nosijo izrazito simbolno govorico, izražajo življenjsko in seksualno moč ali pa so simbol moči destrukcije in zla. Ker lasje nosijo tolikšno izrazno in celo duhovno moč, je bil položaj ljudi, ki so jih oblikovali, v družbi vedno nekaj posebnega, zato bomo v noči na ponedeljek raziskali tudi razvoj in vlogo frizerskega poklica v družbi. Skupaj s profesorico Romano Marolt s Srednje frizerske šole v Ljubljani  bomo raziskali razvoj oblikovanja pričesk in skušali opisati simbolno bogastvo las, vse do sodobnih dni.


16.11.2014

Anže Voh Boštic

Zavzemanje za kakovostno novinarstvo je tisto, kar Anžeta Voha Bóštica žene pri ustvarjanju portala Pod črto. Kar manjka demokratični družbi, je predvsem analiza družbenega dogajanja, brez katere pa ne more uspešno delovati. Tako se prej omenjeni portal osredotoča predvsem na štiri področja: preiskovalno novinarstvo, gospodarski razvoj in podjetništvo, socialna problematika in okolje. V nedeljskem Nočnem obisku bo Anže Voh Boštic voditeljici Tini Lamovšek povedal, zakaj mora novinarstvo zadovoljiti potrebo po razumevanju dogodkov v družbi, nekaj besed pa bomo namenili tudi prihajajočemu medijskemu festivalu Naprej. Avtor prispevka: Tina Lamovšek


15.11.2014

Nana Milčinski

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


14.11.2014

Nataša Kordiš

Če jo kdo vpraša, kaj je po poklicu, mu pove, da ima več poklicev: je oblikovalka, prevajalka, tolmačka, učiteljica, poslovna sekretarka in mama. Nataša Kordiš je diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij in tolmačka za slovenski znakovni jezik. Za gluhe tolmači, odkar pomni, kot otrok gluhih staršev pa je most med slišečimi in gluhimi. Nataša Kordiš je bila gostja Nočnega obiska prav na 14. november, na dan slovenskega znakovnega jezika. Z njo se je pogovarjala Petra Medved.


13.11.2014

Janja Stergar in Tadej Vesenjak

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


12.11.2014

Edita Tomić

Hiter ritem življenja nam marsikdaj ne dopušča, da bi si vzeli čas zase. Čas je tisto, česar nam vedno zmanjkuje in kar pravzaprav najbolj potrebujemo. Edita Tomić nam bo zato v Nočnem obisku razkrila kako so jo težke življenjske preizkušnje vrnile na pot osebne rasti in ji dopustile, da se je spet našla. Že v mladosti jo je zanimal budizem, danes pa je zagovornica reikija - japonske tehnike naravnega zdravljenja, ki temelji na življenjski energiji; energiji, ki se pretaka skozi vsa živa bitja. O zdravljenju človeškega telesa, uma in duha po polnoči, ko bo Edito Tomić gostila Darja Pograjc.


11.11.2014

Projekt Buna

Kakšen odnos imamo Slovenci do pravične trgovine? Verjamemo konceptu, ki naj bi poskrbel za zasluženo plačilo surovin, nadzor njihovega izvora in kakovosti ali se nam zdi, da gre le za novo marketinško strategijo? Živa Lopatič in Tine Čokl s projektom BUNA poskušata ta koncept približati tudi Slovencem. Na platformi za množično financiranje Indigoo iščeta sredstva za vzpostavitev pražarne in prostora za razvoj izdelkov po principu pravične trgovine. O kavi, pravičnosti in podpiranju ideje se bo z njima pogovarjala Ana Skrt.


09.11.2014

Jožef Horvat Muc

Jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temveč je tudi zrcalo kulture nekega naroda. Ko govorimo o romskem jeziku, lahko rečemo, da je romski jezik edina dediščina, ki so jo Romi prinesli iz Indije. Kakšna je povezava romskega jezika z Sanskrtom? Zakaj romski jezik poleg osnove iz Sanskrta, vsebuje veliko perzijskih, armenskih in grških besed? Kako se je razvijal romski jezik, kako ga danes ohranjamo in zakaj je pomembna literatura v romskem jeziku? O vsem tem bo po polnoči pripovedoval pisatelj in romolog, Jožek Horvat Muc. Na nočni obisk ga je povabila Enisa Brizani. Avtor prispevka: Enisa Brizani


08.11.2014

Martina Marušič Kos

Primorka Martina Marušič Kos, strastna ljubiteljica peke in navdušena blogerka, je v enem letu od ponosne članice društva Sladki nasmehi, ki se mu je pridružila lani, doživela marsikaj. Med drugim je letos postala predsednica društva, ki z več kot 130 tortopekaricami po Sloveniji otrokom v stiski s tortami čara sladke nasmehe in ustvarja košček nepozabnega otroštva. V nočnem klepetu z Anito Urbančič bo beseda o tem, kako lahko vsaka, še najmanjša pomoč, dejansko pripomore, da imajo zgodbe otrok vsaj v tem primeru srečen konec in zakaj je prostovoljno udejstvovanje koristno iz več vidikov, pa tudi o tem, da se lahko prostovoljstvo, ki izhaja iz nečesa, kar rad počneš, nadaljuje v poslovno pot.


07.11.2014

Faila Pašić Bišić in Erik Valenčič

Je sobivanje različnih kultur dolgoročno možno? Ali religija združuje ali razdružuje? Kako v Sloveniji sprejemamo oz. ne sprejemamo drugačnosti? Ali se ljudje, ki nimajo slovenskih korenin, pri nas počutijo doma ali so za zmeraj tujci? Veliko vprašanj za nočna gosta voditelja Jureta K. Čokla, Failo Pašić Bišić in Erika Valenčiča. Morda nam v nočnih urah uspe poiskati vsaj nekaj odgovorov na še kako pereča vprašanja.


06.11.2014

Zoran Štainbauer

Ker se zdi, da so šepetanja o ljubezni skrita v nočnih urah, se obeta radijski obisk, ki obljublja mestoma žgečkljivo razmišljanje o skritih kotičkih naših misli, želja in dejanj: o posameznikovem odnosu do sebe, do svojega in telesa drugega ter odnosa družbe do intimnosti, zaradi katere vedno znova sedamo na ljubezenski vrtiljak. Na nočni obisk k voditeljici Simoni Kopinšek prihaja Zoran Štainbauer, pisatelj, ki je pred nekaj meseci javnosti predstavil roman z naslovom Ljubezenski vrtiljak.


05.11.2014

Dr. Blaž Podpečan

Dozdajšnje raziskave možnosti za dolgoživost kažejo, da so v prednosti tisti, ki so se prek določenih travmatičnih dogodkov naučili bolje soočiti s stresom in pomanjkanjem. Menda imajo več možnosti, da bodo dočakale 100 let ali več, tudi nikoli poročene ženske, posebna kategorija so učiteljice. Tako sliko kažejo zdajšnji stari ljudje. So lahko napovednik kakovostnega dolgoživega staranja tudi zdajšnjih srednjih in mlajših generacij? Odgovor bomo iskali po polnoči, ko na nočni obisk prihaja dr. Blaž Podpečan, arheolog, ki se že od mladega zna pogovarjati s starejšimi in starimi. Tudi zato, ker se prek tovrstih pričevanj učimo o samih sebi. Na nočni pogovor ga je povabila Tina Kralj. Avtor prispevka: Tina Kralj


Stran 144 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov