Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


Nočni obisk

5418 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


14.03.2015

Petra Doljak

Na nočni obisk prihaja Petra Doljak, oblikovalka in doktorandka krasoslovja, ki prav zdaj piše disertacijo o trajnostnem razvoju Krasa, ukvarja pa se s ponovno uporabo najrazličnejših materialov. Že več kot desetletje vodi projekt, ki ga je poimenovala 100-odstotna RE-AKCIJA, v okviru katerega izdeluje najrazličnejše stvari iz odpadnih materialov. S Petro Doljak se bo pogovarjala Karin Zorn.


13.03.2015

Dorijan Zabukovšek, reševalec

Dorijan Zabukovšek je eden izmed ljudi, ki so svoje življenje posvetili pomoči drugim. Poklicno in prostovoljno, kot reševalec in kot gasilec. Oboje je tudi združil, saj kor reševalec uči gasilce, kot gasilec pa si z znanjem pomaga pri svojem poklicnem delu reševalca. Ob prostem času predvsem mož in očka kakšen trenutek izkoristi tudi za posebno strast – motor. Če bi lahko, bi z veseljem postal tudi reševalec na motorju, kot imajo to urejeno na reševalnih postajah v Kopru, Mariboru in Ljubljani – vendar se mu zdi, da v Celju, kjer dela, kaj takega ne bi bilo smotrno. Prihaja iz gasilske družine in je mož in oče v družini, kjer sta z ženo oba zaposlena v zdravstvu, obe hčerki pa sta, tako kot starša, tudi prostovoljni gasilki. Ponosno pove, da sta hčerki podedovali občutek za pomoč drugim in sta v svojem okolju že dejavni, če pride do situacije, ko je treba nekomu pomagati. Tudi sicer, pove, sta hčerki njegovo zatočišče in vir neusahljive energije. Kot tudi njegova žena, ki jo je spoznal ob delu na urgenci in mu je nekoč v jezi rekla, da z njim ne bi hotela biti nikoli, pa če bi bil zadnji moški na tem svetu.


12.03.2015

Vito Žuraj

Na nočni obisk smo povabili mladega, mednarodno uveljavljenega skladatelja, pedagoga, avtorja glasbe in letošnjega dobitnika nagrade Prešernovega sklada Vita Žuraja. Njegovo ustvarjanje sega predvsem na področje orkestrske in komorne glasbe, velja pa tudi za strokovnjaka na področju računalniške notacije. Spregovoril bo tudi o koncertu na odprtju Slovenskih glasbenih dnevov, v petek 13. marca, kjer bo slovensko praizvedbo doživela njegova skladba Changeover. Z Vitom Žurajem se bo pogovarjal Teodor Bostič.


11.03.2015

Bogdan Dobnik

Olje bomo spravljali v Bolje. Malo za hec, vendar gre za besedno igro z imenom mladega socialnega podjetja, kjer v resnici počno prav to – zbirajo in predelujejo odpadno jedilno olje. Niso prvi in ne edini, je pa načrt, in tega nameravajo začeti kmalu uresničevati, kako predelati to olje, zanimiv. Razkril nam ga bo mag. Bogdan Dobnik, sicer predsednik nacionalnega združenja za kakovost življenja OZARA SLOVENIJA. In tudi o tem bomo govorili – zakaj je pomembna povezava podjetništva in človekoljubja. Seveda pa se bomo tudi skupaj učili, kako pravilno odvreči domače odpadno jedilno olje. Osnovni odgovor najbrž že slutite – nikakor v odtok ali straniščno školjko. Bogdana Dobnika gosti Tina Kralj.


10.03.2015

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


09.03.2015

Neža Bračun

Neža Bračun je študentka radiologije, ki se v prihodnosti vidi le v glasbi. Je pevka, ki pravi, da ni muha enodnevnica. Na glasbeni sceni namreč deluje že več kot šest let, uspešno sodelovanje s številnimi slovenskimi glasbenimi izvajalci pa ji je dalo dodaten zagon, da se preizkusi tudi kot solistka. Pred kratkim je tako Neža izdala svojo prvo glasbeno zgoščenko z naslovom Seznam želja. O njenih izkušnjah, željah in načrtih v glasbenem svetu, se bo z Nežo Bračun Nessy pogovarjala Tadeja Bizilj.


08.03.2015

Maja Hawlina

Na osmomarčevsko noč prihaja na obisk Maja Hawlina, konceptualna in kreativna vodja Studia Poper. Psihologinja, ki jo zanimajo reči vsakdanjega življenja in komuniciranje družbenih tem v javnem prostoru, aktivno državljanstvo in ekonomija daru. O angažiranem delovanju, prostorskih akcijah, o čudežni besedi kreativnost, o potovanjih v neznano in seveda tudi o družbeni vlogi in moči žensk se bo z Majo Hawlina pogovarjala Nada Vodušek.


07.03.2015

Goran Kocman

Kras iz Repna v zaledju Trsta je najvišje uvrščen slovenski nogometni klub v Italiji, saj nastopa v tamkajšnji 4. ligi. Pred kratkim je z zapleti okrog derbija s Triestino zelo razgibal tržaške športno-politične in družabne kroge. Kako se kot slovenski športni kolektiv prebijajo v tamkajšnjem okolju, bomo govorili s predsednikom kluba Goranom Kocmanom. Goran je tudi glasbenik, predvsem pa zaveden Slovenec, ki ga bo nekaj po polnoči gostil Sandi Škvarč.


06.03.2015

Žiga Hriberšek

Na Nočni obisk je Janez Vedenik povabil nadarjenega mladega slikarja Žiga Hriberška, diplomanta slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pravi, da s svojim delom ves čas išče samega sebe, kar mu omogoča proces ustvarjanja. Žiga je izjemen avtor portretov. Največji uspeh je dosegel na tekmovanju Derwent Art Prize, ko je med skoraj 4000 ustvarjalci z vsega sveta za stvaritev Iskanje izgubljenega časa zasedel šesto mesto. Sledila je razstavna turneja po Veliki Britaniji z začetkom v londonski galeriji The Mall Galleries.


05.03.2015

Alexander Goljevšček in Metka Demšar Goljevšček

Terapija s pomočjo živali predstavlja pomembno medicinsko, socialno-pedagoško in psihoterapevtsko obravnavanje oseb s posebnimi potrebami, dolgotrajno bolnih otrok in psihiatričnih bolnikov. Pred desetimi leti je bila v Starošincah ustanovljena fundacija Nazaj na konja, ki s terapijami s konjem pomaga ljudem s posebnimi potrebami. Na nočni obisk prihajata Alexander Goljevšček soustanovitelj in član upravnega odbora fundacije in Metka Demšar Goljevšček, ki v Konjeniškem parku oskrbuje in vodi šolo jahanja. Z njima se bo pogovarjala Darinka Čobec.


04.03.2015

Irena Rotar

Bazarji semen in sadik, modularni vrtovi, Zelemenjava, Štafeta semen in številne druge iniciative dokazujejo, da se tudi v mestih vse bolj zavedamo kako dragocena je kakovostna in sveža hrana. Prenesti košček podeželja na svojo teraso ali balkon je svojevrsten uspeh. V Nočnem obisku bo Darja Pograjc z ekonomistko, neodvisno aktivistko samooskrbe in pobudnico akcije Oskrbimo Slovenijo Ireno Rotar spregovorila o urbanem vrtičkarstvu ter o pomenu samooskrbe, pravične ekonomije in spoštovanja tradicije. Prisluhnite nam po polnoči.


02.03.2015

Mankica Kranjec

Mankica Kranjec je slovenska fotoreporterka mlajše generacije, vedno jo zanima odkrivanje novih idej in zgodb. Vnukinja pisatelja Miška Kranjca je svoje zanimanje za fotografijo pred desetimi leti združila z nenehno željo po raziskovanju sveta. Kot svobodna fotografinja svoje (foto)reportaže objavlja v domačih in tujih revijah, časopisih in spletnih medijih. Sodeluje z različnimi organizacijami, kot sta Google in Greenpeace, njene fotografije pa so objavljene tudi v več knjigah in publikacijah. O njenem delu in popotovanjih se bo z Mankico Kranjec pogovarjal Marko Rozman.


01.03.2015

Katarina Mala

Puf na puf, hop hop hop…prepeva gostja nedeljskega Nočnega obiska. Lahko jo pokličete Katja ali Katarina – odzvala se bo na obe imeni! Je pa res, da na glasbene odre stopa kot Katarina Mala. Med pripravo na bodočo materinsko vlogo aktivno skrbi tudi za svoj v februarju izdan album Ciao ciao, ki je dozoreval počasi, a z ravno pravšnjo hitrostjo. Če želite slišati glas slovenske pevke tako med intervjuvanjem kot v skladbi, se nam pridružite v zgodnjih nedeljskih urah. Voditeljici Tini Lamovšek bo Katarina Mala povedala vse o svoji ljubezni do potovanja, ekstremnega športa in nastopanja v živo.


28.02.2015

The Indicals

Nekaj po polnoči bomo gostili goriško skupino The Indicals. Zasedba se pri ustvarjanju ne omejuje z zvrstmi, zato ponuja raznolik repertoar: od priredb slovenskih zimzelenih, do jazza, rock’n’rolla in bluesa. Zadnje čase simpatizirajo tudi s ska glasbo. Izogibajo se standardnim merilom, skušajo biti živi, pristni in izvirni, kar jim tudi uspeva. O tem bodo pripovedovali voditelju nočnega programa Boštjanu Simčiču, ki jih bo gostil v novogoriškem studiu Radia Koper.


27.02.2015

Žiga Bratoš

Vloga umetnosti je bila vedno večplastna, njen primarni smisel pa ta, da prebudi gledalčeva čustva, čute in občutja. Mladi slikar Žiga Bratoš slikarstvo vidi kot veliko odgovornost. Že od časa študija je usmerjen v razvijanje metod poučevanja mladih in odraslih amaterskih slikarjev. Kot mentor se udeležuje dobrodelnih dogodkov, kjer likovno ustvarjajo psihično in fizično prizadeti ter socialno ogroženi otroci in odrasli. Že več let sodeluje tudi z zaporniki v Zavodu za prestajanje kazni na Dobu. O zgodbah življenja in umetnosti se bo s slikarjem in likovnim andragogom Žigo Bratoša gosti Peter Močnik.


26.02.2015

Tjana Burger

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


25.02.2015

Natalija Polenec

Da se Kranjčanka Natalija Polenec ne ustraši izzivov, priča njena pestra poklicna pot. Najprej se je zaposlila v odvetniški pisarni, nato v Upravi za zračno plovbo, sledila pa je služba na Inštitutu Jožef Stefan. Pred osmimi leti jo je poklicna pot iz Ljubljane vodila v Kranj, kjer je do lanskega oktobra vodila Zavod za turizem, zdaj pa je že dobre štiri mesece direktorica Tehniškega muzeja Slovenije. Z Natalijo Polenec, ki je med študijem arhitekture pozne ure velikokrat preživljala v družbi nočnega programa, se bo pogovarjal Iztok Konc.


24.02.2015

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


23.02.2015

Nino Ošlak

“Živi za vsak trenutek, vsak moment, vsak dan, v vsej svoji polnosti in v njem uživaj.” To je moto mladega vsestranskega glasbenika – pevca, avtorja besedil, pianista in bodočega magistra glasbene pedagogike, Nina Ošlaka. Na pop sceni aktivno deluje že skoraj osem let, večina ga pozna predvsem po lahkotnih popevkah, ki pa so v zadnjem času vedno bolj zrele. Najmlajši slovenski izvajalec, ki ga predvaja MTV Adria, poučuje tudi v glasbeni šoli, kjer se ukvarja z mladimi talenti in nanje prenaša glasbeno znanje. Svoj prvi album z naslovom Simfonija je izdal pred letom in pol, na njem je trinajst avtorskih skladb. Kljub temu pravi, je včasih težko najti neko povsem novo besedilo in melodijo. Nino je kot avtor besedil sodeloval že s številnimi glasbeniki in glasbenicami, ena od njih se nam je prek telefona pridružila v pogovoru. Ker je pogovor tekel o glasbi, seveda nismo mogli mimo bližajoče se EME, izbora slovenske popevke za pesem Evrovizije. Malce smo ugibali, kakšna bo letos zmagovalka. O slovenski glasbeni sceni, kot jo vidi sam, svojih nastopih, koncertih v počitniških kolonijah in še marsičem drugem lahko prisluhnete v celotnem pogovoru z Ninom Ošlakom v našem spletnem arhivu.


22.02.2015

Vasja Ličen

Prve ure zadnje februarske nedelje bodo vroče. Posvetili jih bomo majhnim raznobarvnim in pekočim paprikam, ki jih kratko imenujemo čili. Vasja Ličen, kuhar, slikar in ljubitelj čilijev, se lahko pohvali z zavidljivo zbirko teh malih vragcev – na svojih policah jih ta hip goji 60 vrst. Nekaj po polnoči bomo skupaj z njim spoznavali različne vrste, tudi najbolj pekočega predstavnika in raziskovali, katere lahko gojimo pri nas in kakšna je njihova vloga v medicini. Z Vasjo Ličnom se bo pogovarjala Enisa Brizani.


Stran 139 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov