Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


Nočni obisk

5418 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


22.05.2015

Primož Hieng

Slovenija je zelo bogata z vodnimi viri in po kakovosti vode presega marsikatere tuje vodne vire. Neverjetne vrednosti in pomembnosti vodnih virov pa se še vedno ne prepoznavamo dovolj. Ne le da je pitna voda vir življenja, voda je lahko tudi zdravilna. Teh učinkov so se včasih zavedali veliko bolj, čeprav si jih naši predniki morda niso znali razložiti. Nocojšnji nočni obiskovalec Primož Hieng, nam bo v oddaji Nočni obisk, predstavil knjigo Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije, ki je pred kratim dobila še drugi del. Kateri vodni viri v Sloveniji so zdravilni in lahko pomagajo lajšati zdravstvene tegobe ter kaj so energijski labirinti in kako hodimo po njih, bomo odkrivali po polnoči. Voditeljica Lea Ogrin.


21.05.2015

Klemen Kosi

Minula smučarska sezona je zdaj le še spomin, nova pa seveda narekuje nove cilje. Na nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja Klemen Kosi - štajerski olimpijec, sicer pa vsestranski slovenski alpski smučarski reprezentant, ki je v minuli sezoni med našimi smučarji osvojil največ točk. Bodo v novi sezoni zanj cilj točke ali čim višje uvrstitve? O svojih željah in ciljih bo Klemen Kosi govoril nekaj po polnoči.


20.05.2015

Gornji vrt

Gornji vrt je druščina entuziastov, ki bi rada ozelenila slovensko prestolnico. Zelenje bi lahko zraslo kar na ljubljanskih strehah, ki bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave. Kako bi s tem izboljšali kakovost bivanja meščanov bo po polnoči zanimalo voditeljico Darjo Pograjc, ki bo gostila ekipo Gornjega vrta, ki v mestih išče košček narave, kjer bi poleg rastlin uspevale tudi ideje z razgledom.


18.05.2015

Generacija Y

Nekateri jim pravijo generacija Y, drugi jih imajo za "mlade s problemi". Imenujejo jih tudi Milenijci. Jasno je, da gre za skupino posameznikov, rojeno po letu 1980, za mnoge izgubljeno generacijo, ki jo je zaznamovala nedavna kriza. Če so starejši rodovi razmišljali o nepremičninah in pokojninah, pa današnji tridesetletniki razpravljajo predvsem o prekernem delu in najemninah. Zakaj smo priča takemu pojavu, in ali sploh lahko govorimo o medgeneracijski solidarnosti? O njihovih izkušnjah in razmišljanju se bo s štirimi sogovorniki, ki sodijo v omenjeno generacijo, pogovarjal Marko Rozman.


17.05.2015

Aljaž Vidrajz

Mozaik ni samo umetnost, je dosti več kot le to. Je način razmišljanja, način videnja harmonije v urejenem neredu, je poezija v marmorju in steklu," pravi mojster mozaika, Aljaž Vidrajz, ki ga bomo gostili po polnoči. Zase pravi, da je je umetnik po srcu in večni romantik, ki jemlje mozaik kot svojo strast in v njej neizmerno uživa. Košček za koščkom bo po polnoči mojster italijanskega mozaika, Aljaž Vidrajz, ki ga gosti Tadeja Bizilj, tudi prek radijskih valov širil med ljudi to posebno vrsto umetnosti.


16.05.2015

Breda Biščak

Po polnoči bomo gostili Bredo Biščak, prevajalko, tolmačko in moderatorko. Sedmo najbolj prodajano knjigo pri nas v aprilu - Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni, Keitha Lowa, je prevedla prav ona. Med eno izmed zanimivih izkušenj v zadnjem času prišteva tudi tolmačenje 8-urnega pogovora z Borisom Pahorjem v angleški jezik. Angleški prepis pogovora bo namreč služil kot osnova za morebitni BBC-jev dokumentarec o njem, njegovi taboriščni izkušnji in romanu Nekropola. Bredo Biščak, ki bo predstavila svoje delo in svoj vidik razmer, v katerih delujejo literarni prevajalci v Sloveniji, bo gostila voditeljica Anita Urbančič. Besedo ali dve bosta namenili tudi tolmačenju sanj.


15.05.2015

Urška Poček

Tetoviranje je umetnost, ki jo ljudje poznamo v različnih oblikah že od pradavnine. Permanentni okrasi na goli koži imajo veliko pomenov, med drugim tudi statusnega, vojaškega, obreda iniciacije in drugih. Prve naprave za tetoviranje so iznašli okoli leta 1900 in zanimivo je, da se do danes niso veliko spremenile. Zato pa so se motivi, pove Urška Poček, mojstrica tetoviranja, ki se je v to umetnost zaljubila pri rosnih sedmih letih. Svoj prvi tatu je narisala kar svojemu očetu, za katerega pravi, da ji je povsem zaupal. Zdaj mu bo za 65. rojstni dan podarila še en tatu. S tetoviranjem se sicer pri nas ukvarja 11 poklicnih tetovatorjev z obrtnim dovoljenjem in cela vrsta tistih, ki to počnejo amatersko ali brez obtnega dovoljenja. Obisk tovrstnih tetovatorjev naša nočna gostja odsvetuje. Tudi zato, ker velik del njenega dela predstavlja popravljanje ponesrečenih tatujev. Vseh ponudb tudi ne sprejme, pove.


14.05.2015

Stane Rozman

Na nočni obisk smo povabili Staneta Rozmana, profesorja zgodovine in sociologije, direktorja Pokrajinskega muzeja Celje, nekoč vrhunskega atleta, še vedno lastnika državnega rekorda v teku na 10000 metrov. Izhodišče nočnega pogovora bo 70-letnica konca druge svetovne vojne, upor proti okupatorju na Slovenskem ter NOB v povezavi z ideologijo. Profesor Rozman bo spregovoril tudi o nekaterih letošnjih novostih v celjskem Pokrajinskem muzeju. Z njim se bo pogovarjal Teodor Bostič.


13.05.2015

Katja Zabukovec Kerin

Na nočni obisk prihaja predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin. Kako pogosto in zakaj si zatiskamo oči pred nasiljem - če ga doživljamo sami ali vidimo v svoji bližini? Kako (si) pomagati, kako zaživeti na novo, ko se vendarle izvijemo iz tega oklepa? Kdo vse nam ob tem lahko stoji ob strani? Nasilje je naučeno vedenje, zato lahko na novo zaživi tudi tisti, ki ga izvaja. Kako? Kaj pa starševsko nasilje nad mladostniki, kjer je treba, kot pogosto rečemo, tako in tako "vse na silo"? Vsa ta vprašanja ji bomo zastavili in še kakšno. Vabljeni v družbo Prvega drevi nekaj po polnoči. Katjo Zabukovec Kerin je k pogovoru povabila Tina Kralj.


11.05.2015

Marjan Simčič

Zdrava in uravnotežena prehrana je za življenje pomembna, a v zadnjem času se zdi, da posamezniki tej temi posvečajo vse preveč pozornosti, ki lahko pripelje tudi do obsedenosti. Nočni gost bo prof. ddr. Marjan Simčič, izredni profesor prehrane na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Je degustator pri ocenjevanju in določanju kakovosti izdelkov rastlinskega porekla, član Italijanskega združenja živilskih tehnologov in Sadjarskega društva Slovenije. V Nočnem programu, ki ga pripravlja Ana Skrt, tudi o tem, kako nevarni so aditivi v prehrani, kakšna je resnica o sladkorju in zakaj je vedno več ljudi preobčutljivih na določeno živilo.


10.05.2015

Tjaša Gračner, začetnica vintage mode v SLoveniji, ki se je preselila na Hrvaško.

Tjaša Gračner, soustanoviteljica projekta Vintage Vikend, je po petih letih organizacije nostalgično obarvanih dogodkov in promocije vintage kulture v Sloveniji, skupaj s soprogom Tonijem Matuslovićem spakirala kovčke in na Hrvaškem odprla prvo pravo trgovino z vintage oblačili, modnimi dodatki in predmeti za opremo doma. Trgovino, ki je platforma za povezovanje zbirateljev, ljubiteljev mode in ustvarjalce, sta poimenovala Vintage Getaway. Pravi, da je za uspeh potrebno veliko poguma, (samo)discipline, ljubezni do dela in pa partner, ki mu lahko zaupaš. Selitev v tujino, s nekaj tisočaki v žepu, ki so bili namenjeni zagonu novega podjetja, brez mreže prijateljev in novi poklic so bili za Tjašo Gračner precejšen izziv, ki ga je uspešno obvladala. Na nočnem obisku jo bo gostila Tina Lamovšek.


09.05.2015

Ajdovski Gladiatorji

V nočnem programu bomo predstavili zgodbo tem, kako je ameriški nogomet oziroma različica tega športa, prišla na Primorsko. V Ajdovščini so namreč že nekaj časa bogatejši za še novo športno zvrst in seveda tudi za športno ekipo. Gre za Flag football in za ekipo Gladiators Ajdovščina. V zadnjih letih se ta športna zvrst z naglico širi po stari celini, tekmovanja pa postajajo iz leta v leto bolj resna tudi v Sloveniji. Flag football je podoben ameriškemu nogometu, vendar zastavice, ki fantom plapolajo okrog ledij, postavljajo nova vprašanja o značilnostih igre. Več o tem pa nekaj po polnoči, ko bo z vami, v družbi gladiatorjev, Boštjan Simčič.


08.05.2015

Breda Krašna

Gostja Nočnega obiska je bila Breda Krašna, ki se bori za pravice žensk, še posebno otrok. Je generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije. Že od nekdaj rada pomaga ljudem, krvodajalstvo in prostovoljstvo sta v njenem življenju samoumevna. Rezultat njenega dela so bile tudi dobrodelne akcije zbiranja denarja za nakup mamografa, ultrazvoka srca za otroke in odrasle ter druge opreme v izolski bolnišnici. Še posebno živi za otroke iz socialno ogroženih družin. »Vsakomur je treba prisluhniti in ga spodbuditi.« razlaga. Zavzema se za to, da bi z akcijo Pomežik soncu ZPMS čim več otrok peljala na morje. Ko se Breda Krašna za nekaj odloči, to naredi s srcem. Z njo se je pogovarjala Petra Medved.


07.05.2015

Namesto pike vejica

Po polnoči bomo spregovorili o društvu “Namesto pike vejica”, ki združuje starše, sorodnike in prijatelje otrok, ki imajo najrazličnejše težave v razvoju, predvsem v gibanju. Na nočni obisk prihajata Sonja Kerhe, predstavnica staršev in mamica 16-letnega sina Reneja ter nevrofizioterapevtka, Petra Timošenko. K poslušanju vabi Jasmina Bauman.


06.05.2015

Matej Meglič

Sredin Nočni obisk bo v znamenju potovanj, fotografije in glasbe. Vsa ta področja namreč zaznamujejo tokratnega gosta, Mateja Megliča, ki bo voditelju Juretu Čepinu brez dvoma postregel s kopico zgodb in anekdot. Kako se je znašel na dobrodelni odpravi v več tisoč kilometrov oddaljeno prestolnico Mongolije, zakaj je krajinsko zamenjal za poročno fotografijo in na katere instrumente zna zaigrati, boste izvedeli nekaj minut čez polnoč.


05.05.2015

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


04.05.2015

Miša Molk

Na četrto majsko noč prihaja na obisk Miša Molk. In tu bi se lahko napoved kar končala. Ker Mišo vsi poznamo, ker Miše ni treba predstavljati. Kaj res? Lahko bi napoved seveda zavila tudi v drugo smer in se ujela v nizanje dosežkov, se potopila v brezštevilne pridevnike, ki jo oblegajo in s katerimi jo oblegajo, da bi ujeli neulovljivo. Iz česar sledi, da je tvegano napovedati, o čem bo ta noč med zvezdami pripovedovala, katero smer bo ubrala. Nobenih pričakovanj torej! Prisotni bodo srce, duša in um. Miša Molk v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.


03.05.2015

David Jagodic in Anže Rozman

»Glasba daje dušo vesolju, krila umu, polet domišljiji in življenje za vse«, je dejal starogrški filozof Platon. Kako se s to trditvijo strinjata nadarjena slovenska glasbenika tenorist David Jagodic, ki deluje v Dunajski operi, in skladatelj Anže Rozman z oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani.O njuni glasbeni zgodbi se z njima pogovarja Helena Urbanija.


02.05.2015

David Kovšca in Boštjan Béltram

David Kovšca in Boštjan Béltram sta imeni, ki ju le malokdo poveže v znano zgodbo. Če dodamo njuna vzdevka, Buda in Berto, je že nekoliko bolj jasno, ko dodamo Elvis Jackson, je jasno vse. Ajdovska ska-punk-rock zasedba je pred kratkim izdala peti album z naslovom Radio Unfriendly. V nočnem pogovoru, povabil ju je Sandi Škvarč, bosta Buda in Berto dokazovala, da je takšen samo naslov albuma.


01.05.2015

Nočni pogovori s poslušalci

Zveste ponočnjake voditeljica Mojca Blažej Cirje vabi, da jo pokličete, in zagotavlja, da vam bo prvomajski nočni klepet polepšal praznike. Ko pa se boste zjutraj zbudili, le pot pod noge, da ujamete še kak nagelj.


Stran 136 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov