Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.
“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”
Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.
Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”
Aristotel je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?
“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.
Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”
Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.
Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.
Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.
Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.
Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”
Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.
Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.
Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.
V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”
Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.
5418 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.
“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”
Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.
Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”
Aristotel je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?
“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.
Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”
Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.
Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.
Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.
Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.
Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”
Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.
Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.
Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.
V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”
Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.
Helena Čebulj je diplomirana inženirka grafične tehnike, ki izdeluje unikatna oblačila in modne dodatke. Izdelkom, ki postajajo vedno bolj priljubljeni in prepoznavni po asimetričnem krojenju ter abstraktnih potiskanih vzorcih, rada nadene simpatična in šaljiva imena. Največji kompliment, ki ji ga lahko nekdo pokloni je ta, da z veseljem nosi njena oblačila in da se v njih odlično počuti. O različnih materialih, primernih za različne letne čase in priložnosti, ustvarjanju in izdelovanju oblačil, se bo z nočno gostjo, Heleno Čebulj, pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Potem ko sta popila ves čaj na Šrilanki, se štiri mesece bojevala z umazanijo v Indiji, se priklanjala osemtisočakom v Nepalu, meditirala z menihi na Tajskem in pojedla vse, kar jima je prišlo na pot, tavala po pragozdovih in koralnih grebenih Indonezije, občudovala sijaj Mjanmara, uživala v Vietnamu, plavala s kitovci na Filipinih, se izgubljala v Laosu in izkušala zen na Japonskem, sta Katka Stojilkovski in Mic Melanšek po 552-ih dneh potovanja “končno” doma. Rada govorita, še raje fotografirata, najraje pa pišeta, kot je razvidno iz njunega popotniškega bloga Povsod je lepo. Dokazala bosta svojo mantro, da nič ni nemogoče.
Po polnoči bomo gostili profesorja glasbe in skladatelja Miroslava Paškvana. Predstavil nam bo življensko zgodbo, ki ga je iz rodne Reke pripeljala v Slovenijo, kjer živi že več kot 25 let. Na glasbeni šoli v Ajdovščini poučuje saksofon, poklicno pot pa je uspešno prepletel s sodelovanjem v različnih zasedbah, s katerimi je prekrižaril Slovenijo in dobršen del Evrope. Miroslava Paškvana je na nočni obisk povabil Sandi Škvarč.
Ali so slovenske ceste zares tako nevarne ali je večja težava morda v tem, da se na njih vozijo nevarni šoferji vozil na dveh ali štirih kolesih? Je motoristična kultura pri nas taka, kakršna bi morala biti? Katere ceste so raj za motoriste in kaj moramo vedeti, preden sedemo na jeklenega konja? Kakšni so občutki motorista, ki je najprej delal kot prometni policist, nato pa nadaljevanje kariere posvetil treningom varne vožnje za motoriste? Nočni gost voditelja Jureta K. Čokla je bil inštruktor varne vožnje Brane Legan. Pravijo, da je vsaka prometna nesreča splet okoliščin. Ni, pove inštruktor varne vožnje AMZS Brane Legan, sicer nekdanji prometni policist. Je splet okoliščin, ki včasih žal pripelje do tragičnih rezultatov. Najpogostejši razlog je prevelika hitrost. Seveda pa se vsak, ki se usede na motor, lahko sam odloči, kako bo vozil. Svojega prvotnega poklica se spominja po dobrih stvareh. Bili so drugi časi, doda. Ni bilo lahko, delo je bilo zahtevno, vendar je imel zadoščenje zaradi njega.
Na nočni obisk smo povabili Josipa Rotarja, podpredsednika Slovenske kolesarske mreže in predsednika Mariborske kolesarske mreže. Kolo je namreč v poletni vročini eno najbolj priljubljenih prevoznih sredstev. A kolesarji so poleg pešcev tudi najbolj izpostavljena skupina prometnih udeležencev. Kako naj poskrbijo za svojo varnost in na kaj morajo biti pozorni drugi udeleženci v prometu? Z Josipom Rotarjem se pogovarja Robert Zajšek.
Po polnoči se bomo posvetili japonski popularni kulturi, še zlasti japonskim risankam oz. serijam (animejem), stripom (mangam), družabnim igram, glasbi in maskiranju v fantazijske like (cosplayu). Jure Čepin bo gostil Dana Oblaka in Roka Bezlaja, člana ekipe Makkon, ki deluje v okviru društva ljubiteljev animiranih filmov, stripov in družabnih iger Animov. Po polnoči boste tako izvedeli, v čem se animeji razlikujejo od risanih filmov ameriške produkcije, kako se pravilno bere mange in kako obiskani so pri nas dogodki, posvečeni japonski kulturi.
Po polnoči se bomo posvetili japonski popularni kulturi, še zlasti japonskim risankam oz. serijam (ánimejem), stripom (mángam), družabnim igram, glasbi in maskiranju v fantazijske like (cosplayu). Jure Čepin bo gostil Dana Obláka in Roka Bezlaja, člana ekipe Mákkon, ki deluje v okviru društva ljubiteljev animiranih filmov, stripov in družabnih iger ánimov. Po polnoči boste tako izvedeli, v čem se ánimeji razlikujejo od risanih filmov ameriške produkcije, kako se pravilno bere mánge in kako obiskani so pri nas dogodki, posvečeni japonski kulturi.
Ko človek zboli, se ne zdravi le z zdravili, temveč tudi s smehom in dobro voljo. Nedeljko Grgić in Bernard Šutić sta onkološka zdravstvena delavca, ki so ju bolniki in njihovi svojci izbrali za najbolj razumevajoča, sočutna in srčna. Nedavno sta prejela priznanje Znanilci upanja in s tem potrditev, da bolnikom dajeta oporo v trenutkih stiske ter s svojim odnosom in srčnostjo pripomoreta k temu, da bolniki z rakom laže premagujejo strahove. Kako medicinski tehnik spremlja bolnike na poti zdravljenja in kako zdravstveni delavec krajša trenutke bolnim ljudem, nam bosta Nedeljko in Bernard povedala po polnoči. Vabljeni k poslušanju. Z vami bo Marko Rozman.
Človek je vedno stremel k raziskovanju narave in pojasnjevanju njenih zakonitosti, da bi lahko te uporabil v svoj prid in si tako olajšal in popestril svoj vsakdan. Še danes je nujno, da v praktični uporabi dosežkov hodita skupaj znanost in uporabnost, se dopolnjujeta in spodbujata k novim dosežkom. Vladimir Semion je upokojeni profesor fizike in tehnike, njegova ljubezen pa je že od majhnih nog modelarstvo. Prvi modelček je sestavil že v 4. razredu osnovne šole.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V zadnjem času je v javnosti odjeknilo mnogo vrhunskih dosežkov, ki so jih znanstveniki dosegli pri raziskovanju vesolja. Tako jim je prvič uspelo pristati na kometu, dobili smo prve posnetke najbolj oddaljenega planeta našega osončja Plutona, ki so bili narejeni v visoki ločljivosti, neprestano nove podatke dobivamo tudi z Marsa, poleg tega pa smo izvedeli tudi za odkritje Zemlji zelo podobnega planeta. Zato smo na Nočni obisk povabili predstavnika astronomskega društva Labod Klemna Čotarja, s katerim smo predstavili nekaj teh velikih odkritij. Astronomija človeka spremlja že od pradavnine, saj je že od nekdaj pogledoval v nebo, astronomija pa je človeštvu podala tudi mnogo odkritij, ki so temeljno zaznamovala njegov razvoj. Kljub temu so tudi ta zadnja odkritja izredno pomembna in predstavljajo novo prelomnico v spoznavanju in osvajanju vesolja. Do teh novih odkritij po besedah našega gosta ni prišlo zaradi ogromne količine denarja, ki ga v raziskovanje vesolja vlagajo posamezne države.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Integrativna medicina združuje znanja šolske in komplementarne medicine. Izvaja jo lahko ena oseba ali pa zdravnik specialist, torej oseba s končano medicinsko fakulteto in specializacijo z določenega področja šolske medicine in zdravilec vsak s svojim znanjem dopolnjujoče pomagata istemu pacientu. Kako se v resnici gledata slovenska šolska in komplementarna medicina, kje ima tu svoje mesto t. i. integrativna psihiatrija, se bomo drevi pogovarjali s psihiatrinjo dr. Zdenko Čébašek Travnik, ki jo bo Tina Kralj spraševala tudi o tem, ali je za zdravljenje odvisnosti od alkohola res vedno nujna abstinenca.
Odličen poznavalec stripa in animiranega filma, soustanovitelj, umetniški direktor in eden od producentov Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, programski sodelavec Svetovnega festivala animiranega filma Animafest Zagreb ter številnih drugih. Zadnjih nekaj let je tudi vodja festivala in član programskega odbora Festivala slovenskega filma v Portorožu.
Pri vsakem človeku so edinstveni in neponovljivi. Niti dve osebi nimata enakih, tudi enojajčna dvojčka ne. Vsaj našli ju še niso. Prstne odtise so poznali že v prazgodovinski dobi, vendar še do danes ni znano ali so služili le za okras ali pa tudi kot podpis oziroma pečat na različnih, zlasti glinenih izdelkih. Danes so izvrsten način identifikacije osebe, pogost spremljevalec kriminalnih romanov in detektivskih televizijskih serij, manj se nad njimi navdušujejo nepridipravi. O prstnih odtisih bomo v noči na nedeljo govorili z dr. Matejem Trapečarjem iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Na nočni obisk ga je povabil Peter Močnik.
Na nočni obisk prihaja Jure Počkaj z Velikega Ubeljskega pri Postojni. Vsestranski glasbenik, zadnjih pet let tudi najperspektivnejši baritonist, je povsem zvest velikim opernim odrom. Diplomiral je na ljubljanski glasbeni akademiji in za svoj diplomski koncert prejel Prešernovo nagrado. Magistrski študij je kot najuspešnejši solist lani zaključil na kalifornijski glasbeni univerzi. Pri nas je svojo solistično kariero začel v Mariboru z Verdijevo opero La Traviata, v ljubljanski operni hiši pa se je nedavno izkazal v Straussovi operi Saloma. Jure Počkaj uspehe in nagrade žanje tudi na tujih odrih. Letos se je uvrstil v finalni izbor avdicije prestižne Metropolitanske opere v New Yorku, čez nekaj dni pa spet leti prepevat na festival na Bavarsko. Zgovornega baritonista je na nočni obisk povabila Barbara Čepirlo.
Naslednji teden se prične prvi festival Reciklart, katerega poslanstvo je skozi sodelovanje na delavnicah, interveniranjem in soustvarjanjem skupinskih del, razstavljanjem v galeriji in ustvarjanjem ter poslušanjem glasbe, opozoriti na problematiko potrošniške, kapitalistične družbe, ki s svojo hiper produkcijo ustvarja odvisne posameznice in posameznike. S soustvarjalcema festivala Reciklart, Danijelo Zajc in Martinom Ukmarjem, bomo razmišljali o vprašanjih, kot so: kaj se skriva za ”Naredi sam” gibanjem, kako loviti ravnotežje med etičnim trošenjem, varovanjem okolja, varčnimi nakupi in čisto vestjo. Izvedeli boste tudi kaj vse lahko naredite iz odpadnega materiala, ki se vam valja po stanovanju in prisluhnili glasbi, ki jo ustvarijo doma narejeni instrumenti. Vabljeni, k vključitvi v pogovor, v oddaji Nočni obisk, v petek malo po polnoči.
O sebi pravi: " Vedno sem iskala nekaj več, nekaj boljšega. In naposled prišla do spoznanja, da ni ne prave poti ali napačne poti, je le moja pot." Kakšna je ta pot, boste slišali v prvih urah četrtka. V nadaljevanju sledi koncert skupine Siddharta, posnet v Studiu 22 RTV centra Maribor. Spomnili pa se bomo tudi 30. obletnice legendarnega koncerta Live aid.
"Kraj najbolj srčnih ljudi, ki niso obremenjeni z materialnimi dobrinami, ne poznajo birokracije, znajo pa živeti, si pomagati in se imeti radi," tako je Maja Drobne opisala majhno beninsko vasico, v kateri je 3 mesece delala kot prostovoljka. V nevladni organizaciji je otroke učila pisati in brati, ženske izdelovati milo in ananasov sok, doživela in videla pa je mnogo novega - od roza kokoši, pogrebne zabave, žab in kuščarjev v spalnici, do vsakodnevnih ženitnih ponudb. O Afriki, Beninu, njenih aktivnostih v lokalni skupnosti ter dolgem seznamu prostovoljskih izkušenj, se bo z Majo Drobne pogovarjala Andreja Gradišar.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov