Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.
“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”
Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.
foto: Angleszka Bernacka
Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.
Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”
Aristotel je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?
“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.
Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”
Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.
Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.
Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.
Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.
Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.
foto: Jose Carlo Babos
Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”
Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.
Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.
Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.
V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”
Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.
5420 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.
“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”
Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.
foto: Angleszka Bernacka
Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.
Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”
Aristotel je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?
“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.
Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”
Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.
Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.
Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.
Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.
Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.
foto: Jose Carlo Babos
Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”
Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.
Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.
Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.
V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”
Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.
Da si priljubljen otroški in mladinski pisatelj, moraš imeti neusahljivo domišljijo in mladostno razigranost ter ljubezen in razumevanje otrok. Primož Suhadolčan ima to in še več. Njegova dela so zelo priljubljena, že leta v vrhu najbolj branih knjig, Primož pa tudi dobrodošel gost šol in knjižnic. Kako mu to uspeva, ga bo voditeljica Darja Groznik vprašala po polnoči v nedeljo.
Na nočni obisk prihajajo primorski alpinisti Dejan Koren, Boštjan Mikuž in Rok Kurinčič, ki so skupaj s še dvema alpinistoma iz Akademskega alpinističnega odseka, novembra odpotovali na odpravo v Patagonijo. Njihov cilj je bila še nepreplezana vzhodna stena Cerra San Lorenza, ki je bila na spisku želja že marsikatere odprave pred njimi. Naveza Koren, Mikuž in Kurinčič je preplezala novo smer v vzhodni steni in sicer v vpadnici glavnega vrha. Istega dne pa je podoben podvig uspel tudi drugi navezi, tako da ima zdaj vzhodna stena Cerra San Lorenza kar dve prvi novi smeri, obe slovenski. Še sveže vtise z odprave, vrnili so se namreč prve dni decembra, bodo primorski člani odprave zaupali voditeljici Karin Zorn.
Eva Mrhar, ustanoviteljica, urednica in novinarka, bo naša tokratna nočna gostja. Zase pravi, da je preveč intelektualka, da bi zdržala med umetniki, in prevelika oboževalka plesa, da bi zdržala v običajni redakciji. Z nogama trdno na tleh, z glavo včasih tudi visoko med oblaki. Ena največjih sladkosnedk na svetu, ljubiteljica glasbe in potovanj ter vsega urbanega in družabnega. Tista, ki mora vedno vse izvedeti prva in ki pozna marsikatero skrivnost domačega in tujega plesnega dogajanja. Pridružite se tudi vi pogovoru z Evo Mrhar, ki jo je na nočni obisk povabila voditeljica Tadeja Bizilj.
Tokrat smo na nočni pogovor povabili Ano T., ki je v minulih mesecih v Nablusu, enem največjih mest na okupiranem Zahodnem bregu, kot prostovoljka delovala v okviru nevladne organizacije Project Hope Palestine. Ta nevladna multietnična humanitarna organizacija je pripravlja ustvarjalne delavnice, tečaje tujih jezikov in številne športne aktivnosti. Ana je mlada dekleta poučevala angleščino in francoščino. O izjemno krutem življenju Palestincev na okupiranem Zahodnem bregu, o razmerah, ki vladajo tam in o katerih ne izvemo skoraj nič, o svojih vtisih, dogodivščinah in izkušnjah, ki si jih je pridobila v času prostovoljstva bo spregovorila po polnoči. Nočni gostitelj bo Teodor Bostič.
V kolumni je zapisala: "Shiran ni, nasprotno, malo mora shujšat. Na videz je zdrav in če ga ne izda srce ali kaj drugega, bi lahko živel še nekaj let. Je pa prestrašen na smrt. Najbrž se še nikoli ni peljal z avtom, zagotovo pa ni nikoli bil v zavetišču in med neznanimi ljudmi. Strah ga je. Ne ve, da je zavetišče zdaj njegov dom in ne morem mu razložiti, kaj se mu je zgodilo danes." Gostja nocojšnjega Nočnega obiska bo Polona Samec, vodja Zavetišča za zapuščene živali v Horjulu. O njenem delu in skrbi za zapuščene živali, o veselih pa tudi o žalostnih mačjih in pasjih usodah se bo po polnoči z njo pogovarjal Iztok Konc.
Starodavna tradicija mečevanja in viteško vedenje do nasprotnika. To sta osnovi sabljanja, enega od štirih športov, ki so bili prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Tudi prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač. S športom, o katerem bomo govorili v noči iz nedelje na ponedeljek, se Luka Antončič ukvarja že 17 let. Darji Pograjc bo trener sabljanja v Nočnem obisku zaupal, zakaj so praviloma levičarji pri sabljanju v prednosti in zakaj so na mednarodnih tekmovanjih italijansko sabljači pogosto označeni za »želve«. Pridružite se nam po polnoči!
Stavek, s katerim bi hoteli zaobjeti njegovo umetniško ustvarjanje, bi bil zelo obsežen. Od mojstra uličnega gledališča do mojstra pesniškega in živega jezika do ustanovitelja zaničniške verske skupnosti. In veliko vmes. Eno njegovih zadnjih del je romantična drama o Antonu Tomažu Linhartu in ključnih akterjih za ohranitev slovenskega jezika, z naslovom ATL 220. Tako zabavno poučna, da bi morala postati del šolskega kurikuluma. Pa Rozine pesmi tudi, če smo že pri tem. Vabljeni, da prisluhnite Rozi, v nedeljo malo čez polnoč. Z njim se bo pomenkovala Nada Vodušek.
Eva Branc in Rok Soczka Mandac sta del ekipe portala Muzikobala. Ona je novinarka, on glasbenik, Muzikobala.com pa glasbeno interaktivno spletno mesto, ki so jo ljubitelji glasbe slovenskega Primorja ustvarili pred dobrima dvema letoma, da bi z njo obogatili arhiv bogate glasbene zapuščine tega prostora, hkrati pa obveščali tudi o dogajanju v današnjem času. Kako jima gre, kako ocenjujeta trenutno stanje slovenske oziroma obalne glasbene scene, zakaj sta se odločila za prostovoljno udejstvovanje v tem projektu in še kaj, povesta voditeljici Aniti Urbančič.
Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.
V nočni program je voditelj Zoran Turk tokrat povabil Darjo Gajšek in Blaža Švaba – gostitelja javne prireditve, glasbenega spektakla, ki ga bodo prvič posneli v Mariboru v sodelovanju z RTV Slovenija. Mimogrede – mariborska dvorana Tabor je za petkov »Silvestrski pozdrav« razprodana. Nastopili bodo najbolj priljubljeni glasbeniki in več kot 200 gostov. Več o dogodku po polnoči.
Zdravnica in psihoterapevtka je prva slovenska terapevtka logosinteze. Gre za smer v psihoterapiji, ki se posveča iskanju vzrokov težav v našem življenju. “Morda se sliši to samoumevno, toda presenetljivo veliko terapij se pravzaprav posveča posledicam, jih kategorizira ter uči posameznika, kako naj z njimi živi,” pojasni, zakaj jo je prav ta smer med mnogimi tako pritegnila. Skupaj z nočno gostjo se bomo – vsaj okvirno – učili sproščati svoje “zamrznjene strukture” in morda tudi tako v ta nori mesec vstopili nekoliko drugače, predvsem pa prihajajoče novo leto morda lahko začeli nekoliko drugačni. Tino Bončina bo nekaj po polnoči na Prvem programu Radia Slovenija gostila Tina Kralj.
Violinist, skladatelj in aranžer, ki z enakim užitkom gode in komponira klasično, etno, pop ali filmsko muziko. Z enakim žarom se predaja nastopom z Magnificom, uličnim glasbenim sprehodom z godbaši Simboličnega orkestra, ali izvajanju klasičnega violinskega dela. Predalčkanje po glasbenih zvrsteh mu ni ljubo, tudi koncept visoke umetnosti mu je tuj. Najbolj vznemirljive stvari se dogajajo na stičiščih, kjer se srečujejo ustvarjalni ritmi in temperamenti. V ponedeljek malo po polnoči se bo z Matijo Krečičem pogovarjala Nada Vodušek. Prisluhnite jima!
Prva adventna nedelja napoveduje praznične dni, ki jih mnogi preživljamo v toplem, domačem družinskem okolju. Kako praznike preživljajo ljudje, ki doma ali družine nimajo? To noč bomo pozornost namenili ljudem, ki so se zaradi različnih okoliščin znašli na cesti. Natančnega števila brezdomcev ne poznamo, po ocenah strokovnjakov, je na cesti od 1000 do 1700 ljudi. Vse več je prikritih brezdomcev, ne le moških srednjih let, čedalje več je tudi žensk. V nočnem programu boste tako lahko spoznali zgodbo brezdomca, ki je s pomočjo Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, danes zaposlen. Ana Nuša Zavašnik, strokovna sodelavka društva, pa nam bo predstavila aktivnosti, ki jih izvajajo na tem področju. O domu z brezdomci, v prvih urah zadnje novembrske nedelje.
Mineva 30 let od izida albuma zasedbe Deseti brat z naslovom Madona dej mi danes. Iztok Novak Easy je pred mikrofon povabil tekstopisca in pevca Draga Misleja, ter ostale člane zasedbe, ki jih je slednji poimenoval kar »druga liga« obalnih glasbenikov. Prisluhnite pogovoru po polnoči.
V Nočnem obisku boste spoznali dvoročnega robota YuMi, ki predstavlja izjemno novost na področju robotike in zadnjo pridobitev Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Gre za kompakten robotski sistem, ki je po velikosti enak človeku in je tudi ustvarjen za interakcijo in skupno delo s človekom. Zato se nam bodo z omenjene fakultete pridružili profesor doktor Matjaž Mihalj ter študenta Jožica Piškur in Gašper Simončič. Z njimi ne bomo govorili le o robotu Yumi, ampak bomo predstavili tudi vse izzive in priložnosti, ki jih človeštvu lahko prinese robotizacija, naj bo to v medicini, industriji ali v naših domovih.
V tokratnem nočnem programu bomo predstavili jesenski program Start up Maribor, ki ga aktivno podpira Mestna občina Maribor in izvaja Tovarna podjemov. Cilj projekta je izvedba kakovostnega in celovitega ter učinkovitega podjetniškega programa, ki bo prispeval k ustanovitvi novih inovativnih podjetij, oblikovanju novih delovnih mest ter obstoječim podjetjem omogočil nov zagon. Podrobneje o tem v prvi uri nočnega programa, ko bosta naša gosta Jure Verhovnik iz Tovarne podjemov in Aljoša Huber, mentor v omenjenem programu.
Tokrat se bomo v prvi uri noči pogovarjali z mlado oblikovalko tekstilij in oblačil Minko Rozman. Je ena redkih, ki s svojimi idejami oblikuje moške kolekcije in žensko spodnje perilo. Mlada kreatorka s svojimi idejami orje ledino tudi pri oblačilih za ples ob drogu. Z voditeljico Ano Skrt se bosta pogovarjali o tem, kakšna je pot mladega modnega kreatorja po diplomi, v katerih ustanovah in dejavnostih slednji iščejo priložnosti za zaslužek ter kako odprti smo Slovenci do posebnih kosov oblačil. Pogovoru prisluhnite kmalu po polnoči.
V prvih urah novega delovnega tedna vas vabimo na križarjenje. Ne bomo sicer odkrivali eksotičnih destinacij, nam bo pa nočna gostja Sonja Krese povedala čisto vse o delu na turistični ladji. Slišali boste, kako je sploh mogoče dobiti tako službo, kaj vse je treba urediti pred odhodom, katera dela so najbolj cenjena. Sonja, ki je na različnih turističnih ladjah delala kar štiri leta, nam bo zaupala še, kako je mogoče zdržati večdnevni tudi po 16-urni delovnik, koliko časa ostane za oglede krajev, v katerih se ustavijo križarke, ter kako je na ladjah poskrbljeno za uslužbence. Sonjo Krese je na nočni obisk povabila Andreja Gradišar.
Kegljanje je šport, ki pri nas ni ravno najbolj medijsko odmeven, a ima kljub temu bogato tradicijo. Njegovo uspešnost poleg številnih posamičnih in ekipnih medalj s svetovnih prvenstev potrjuje tudi 76 kegljaških klubov v Sloveniji, v katere je včlanjenih več kot 3000 kegljačev. V nedeljskem nočnem obisku bosta predsednik kegljaške zveze Slovenije Milan Kurelič in selektor članske reprezentance Lado Gobec voditelju Juretu Čepinu podrobneje razložila pravila kegljanja, ocenila, kako priljubljen je ta šport med mladimi in pojasnila, katere so razlike med kegljanjem in bowlingom.
Uroš Rojc je fotograf in pripadnik ‘generacije y’. Da bi s fotografijo svojo generacijo lažje nagovoril, jo je raziskal, nastala je publikacija The Millenials, ki prinaša nekaj zanimivih ugotovitev. Te so predvsem v nasprotju s stereotipi, da je ta generacija zavita v vato, neaktivna, da nima več pravih osebnih odnosov in so ji etične vrednote tuje. Zanimivo je tudi Rojčevo delo, saj v objektiv lovi ekstremne športe in tovrstne športne dogodke ter z njimi ustvarja, tako pravi sam, ‘wow trenutke’. Nočni program bo vodila Janja Novoselc.
Neveljaven email naslov
